Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na: 
  http://www.pozitivke.net/article.php/Konferenca-Celovita-Blaginja-Zivljenski
  Celovito blaginjo si lahko zagotovimo le skupaj
  petek,  8. julij 2016 @ 19:11  CEST
  Uporabnik: Sonce
  Na konferenci Dovolj za vse poudarili mnogotere   koristi skupnostnega upravljanja z življenjskimi   viri
    
  Celovito blaginjo si   lahko zagotovimo le skupaj«, so se strinjali udeleženci konference Dovolj za vse – Skupnostno upravljanje z   življenjskimi viri, ki je potekala v okviru projekta   štirih nevladnih organizacij (Umanotera, Društvo Focus, Pravno-informacijski   center nevladnih organizacij - PIC in Inštitut za politike prostora) in je bila   namenjena predstavitvi mnogoplastnih koristi modela skupnostnega upravljanja z   življenjskimi viri. Prepoznavanje njegove obetavnosti kot za Slovenijo   primernega in splošno koristnega razvojnega modela je s svojo udeležbo potrdilo   120 udeležencev - predstavnikov občin, razvojnih agencij, zadrug,   civilnodružbenih organizacij in civilnih iniciativ, pa tudi podjetij ter državne   uprave. 
  
  Da model v številnih okoljih že živi, potrjujejo zgodbe pričevalcev: o   izkušnjah z vključujočo pripravo vizije in strategije Občine Šentrupert je   govoril župan Rupert Gole; o skupnostnih projektih prenove ljubljanskih urbanih   sosesk Savsko naselje in Tabor pa je pripovedovala članica društva prostoRož   Alenka Korenjak. Predstavnica evropske mreže Friends of the Earth Molly Walsh je   govorila o energetski demokraciji po Evropi in predstavila spoznanja   mednarodnega projekta Community Power, ki je potekal v 12 evropskih   državah.
  Več kot 60 domačih in tujih dobrih praks je   predstavljenih tudi v vodniku   po skupnostnem upravljanju z življenjskimi viri, ki so ga ta teden   predstavile organizacije. Direktorica Umanotere Gaja Brecelj, ki je konferenco   otvorila, je poudarila, da je »skupnost več kot le seštevek njenih članov.   Energetskim in finančnim prihrankom, oskrbi s kakovostno in varno hrano, skladno   urejenemu prostoru in zadovoljenim potrebam po izdelkih in storitvah se ob   skupnostnem upravljanju z življenjskimi viri pridružijo še številne nematerialne   koristi, kot so vključenost in povezanost, solidarnost med generacijami in z   ranljivimi skupinami, strpnost, kreativnost in skupinska modrost, medčloveške   vezi in veselje. Širša družba pa je deležna koristi, kot so lokalna delovna   mesta, zmanjšanje uvozne odvisnosti, povečanje konkurenčnosti gospodarstva,   zmanjšanje pritiska na zdravstveno blagajno in odpornost na zunanje   pretrese.«
  
  V Sloveniji so glede na razpoložljive vire najpomembnejša   štiri področja: (1) urejanje prostora, (2) samooskrba s hrano, (3) energetska   učinkovitost in oskrba z energijo iz lokalnih obnovljivih virov ter (4) lokalno   krožno gospodarstvo in trajnostna potrošnja. Na današnji konferenci so   potenciale za skupnostne projekte na teh področjih predstavili Molly Walsh   (Friends of the Earth), Marko Peterlin (Inštitut za politike prostora), dr.   Aljaž Plevnik (Urbanistični inštitut RS), dr. Renata Karba (Umanotera) in Matej   Praper (Direktorat za energijo Ministrstva za infrastrukturo). O skladnosti   koncepta s političnimi cilji, ki vključujejo prehod v zeleno, nizkoogljično in   krožno gospodarstvo ter trajnostno družbo, je govoril Uroš Vajgl z Ministrstva   za okolje in prostor.
  
  Molly Walsh, predstavnica evropske okoljske mreže   Friends of the Earth, je poudarila, da »na področju energetike rešitve obstajajo   in da je potrebno prvenstveno vlagati v varčevanje z energijo in spremeniti   vzorce potrošnje ter vlagati v obnovljive vire energije, še posebej v   decentralizirano obnovljivo energijo, ki je v državljanov rokah.« Matej Praper   iz Direktorata za energijo Ministrstva za infrastrukturo je dodal: »Slovenija   ima dovolj energetskih virov, zato je pomembno, da se prične na virih osnovano   gospodarstvo, ki naredi vire dostopne vsakemu človeku in to brezplačno, pri   čemer je pomembno inteligentno upravljanje z energetskimi viri.«
  
  Aljaž   Plevnik iz Urbanističnega inštituta RS je izpostavil, da je v zadnjih   desetletjih prometni sistem, ki temelji na naraščanju prometa z lastnimi   osebnimi motornimi vozili, postal problematičen in neučinkovit. Opozoril je, da   je Slovenija z avtomobili ena najbolj opremljenih držav po številu avtomobilov   na prebivalca - naša mesta so postala izjemno mobilizirana in naša življenja   močno vezana na avtomobile. Eden od odzivov na probleme, ki jih tak promet   povzroča, je razvoj različnih skupnostnih praks na področju mobilnosti.   Najpogostejše so različne oblike souporabe prometnih sredstev, predvsem osebnih   avtomobilov in koles. Plevnik poudarja, da »je končni cilj, da ljudje v mestih   kakovostno živijo brez lastnega avtomobila.«
  
  Marko Peterlin, direktor   Inštituta za politike prostora, je poudaril, da skupnostne prakse vedno bolj   sooblikujejo prostor in da se posledice odločitev na področju urejanja prostora   odražajo v fizičnem svetu, ki nas obdaja. Na področju trajnostnega urejanja   prostora je izpostavil poseben pomen skupnostnih praks, samoorganiziranih pobud,   ki imajo pomembne posledice za produkcijo prostora ter omogočajo spremembe v   razmeroma kratkem času za razmeroma malo denaraja. Opozoril je, »da skupnostnih   praks ne smemo obravnavati izven javnih politik oziroma kot nadomestilo, temveč   morajo biti sestavni del javnih politik.«
  
  V svojem prispevku o povečanju   stopnje samooskrbe s hrano je Renata Karba iz Umanotere poudarila: »Nekaj   vegetarijancev k prehranski samooskrbi ne doprinese veliko. Veliko ljudi, ki   uživajo manj mesa in so pozorni na to, da ne zapravljajo hrane, pa je velik   korak proti cilju. Prav tako ena ekološka kmetija ne more rešiti problema   onesnažene podtalnice in ohraniti biotske raznovrstnosti. Da bi v polni meri   uživali okoljske in družbene koristi trajnostne in suverene oskrbe s hrano, se   moramo za sonaravno pridelavo, varovanje kmetijskih zemljišč, vzdržno potrošnjo   in pravične odnose v oskrbovalni verigi s hrano dogovoriti na ravni   skupnosti.«
  
  Po zaključku konference so organizacije, ki izvajajo projekt   Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri, organizirale srečanje s   predstavniki lokalnih skupnosti, ki se zanimajo za sodelovanje v pilotnem   projektu oziroma za podporo pri pripravi skupnostnih projektov upravljanja z   viri v lokalnem okolju občine. Srečanja, kjer je Tomislav Tkalec iz Društva   Focus uvodoma predstavil pilotni projekt, se je udeležilo 25 predstavnikov občin   in civilnodružbenih iniciativ.
  Povezava na video posnetek konference  na spletni   strani projekta Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri. 
  Več o konceptu trajnostnega skupnostnega upravljanja z življenjskimi viri in   njegovih večplastnih koristih je na voljo v vodniku Dovolj za vse – Skupnostno upravljanje z življenjskimi viri. 
  Komentarji (0)
  www.pozitivke.net