V Sloveniji pospešeno izgubljamo pomembna območja za ohranjanje najbolj ogroženih prebivalcev gozda
Organizacije Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije - DOPPS, CIPRA Slovenija in Focus opozarjamo, da v slovenskih gozdovih z namembo dodatnih predelov gozdov za gospodarsko rabo izgubljamo pomembna območja za varstvo najbolj ogroženih živalskih in rastlinskih vrst.

V zadnjih dvajsetih letih smo v Sloveniji samo na območjih Natura 2000 uredili več tisoč kilometrov gozdnih vlak. Potrebovali bi ustrezno mrežo dovolj velikih gozdnih rezervatov, ki bi omogočala dolgoročno ohranitev ogroženih vrst.

Pred odločilnim glasovanjem

Za izenačitev emisijskih standardov sosežiga in sežiga ter strožji nadzor nad izpusti industrijskih naprav
Na naslednji redni seji v začetku marca 2024 bodo poslanci in poslanke Državnega zbora odločali o noveli Zakona o varstvu okolja (ZVO-2A). Novela, ki bi zaostrila okoljske standarde za sosežigalnice odpadkov in jih tako izenačila s tistimi za sežigalnice ter nad njimi uvedla strožji nadzor, je osnovni pogoj za reševanje zdravstvene in okoljske katastrofe v Kanalu ob Soči in drugih krajih ob sosežigalnicah odpadkov.

V Umanoteri zato ponovno pozivamo odločevalce, da se zoperstavijo pritiskom kapitala in se postavijo na stran dobrobiti ljudi in okolja!

V gospodinjstvih nezaželene oglasne pošiljke predstavljajo dobro četrtino vseh papirnatih odpadkov
Ekologi brez meja so po slabih petih letih ponovili raziskavo o nenaslovljeni oglasni pošti v Sloveniji. Povprečno je gospodinjstvo v merjenem obdobju prejelo več kot 2 kilograma letakov oziroma nenaslovljene oglasne pošte na mesec, kar pomeni dobrih 25 kg na leto. V primerjavi z letom 2019 to pomeni zmanjšanje za dobrih 20 %.

Zbiranje podatkov so Ekologi brez meja tokrat razširili na sedem gospodinjstev v občinah Kranj, Laško, Ljubljana, Maribor, Vodice, Vrhnika in Zagorje ob Savi. Za časovni okvir izvedbe raziskave so si izbrali obdobje od novembra do januarja, torej čas (pred)božične nakupovalne sezone, ko so oglaševalske aktivnosti še posebej intenzivne ter za primerjavo še prvi mesec novega leta.

Dragi naši satanisti na oblasti kako dolgo mislite še biti verne sluge hudiču in kako dolgo še mislite pomagati kabala mafiji, da nas ubija na vse mogoče načine? Trenutno nas ubija NATO Ramstein guard. (ramštajnski stražar)

Mineva 10 let od žledoloma v Sloveniji in odkar sva z Božo Žabjekom na portalu publishwall.si odkrila slovenski javnosti strahotno škodo in zastrupljanje našega zdravja in naše narave s strani vojaške organizacije NATO katero prijatelji v tujini imenujejo naci terorist organization. Z žledolomom so nam naredili koncem januarja leta 2014 milijardno škodo,

Raziskovalci že dlje časa opozarjajo, da je onesnažen zrak 'tihi ubijalec'. Vedno več raziskav kaže, da ima dolgotrajna izpostavljenost onesnaževalom negativne vplive na zdravje možganov. Britanski raziskovalci so to potrdili z novo, 11 let trajajočo študijo.

Onesnažen zrak je poleg podnebnih sprememb najbolj pomemben dejavnik tveganja za bolezni, povezane z zdravjem in okoljem. Raziskave kažejo visoko stopnjo povezanosti onesnaževal zraka z boleznimi srca in ožilja, dihal, nevrološkimi obolenji, sladkorno boleznijo in težavami v reproduktivnem zdravju, opozarja NIJZ.

Pošiljamo vam nabor dobrih in slabih praks na področju zelenega prehoda. Vabljeni, da se ga pri svojem delu poslužujete in s komunikacijo o praksah prispevate k spodbujanju boljše porabe finančnih sredstev za doseganje ciljev zelenega prehoda.

Umanotera je pripravila zbirko dobrih in slabih praks porabe evropskih sredstev v Sloveniji, ki s konkretnimi primeri prikazuje glavne izzive in zgodbe o uspehu pri podpiranju zelenega prehoda.

Leta 2018 smo akciji Očistimo Slovenijo rekli ‘še zadnjič’. Takrat smo lahko zgolj slutili, da nam bodo v prihodnjih letih preglavice povzročali tudi nevidni odpadki v obliki datotek, aplikacij, e-sporočil in druge digitalne nesnage. 

Čas epidemije, ko skupinske čistilne akcije niso bile mogoče, je v mreži Let’s do it! sprožil razmislek o našem digitalnem odtisu. Ta je primerljiv z odtisom letalskega prometa, s pospešeno digitalizacijo pa bo problem iz leta v leto večji.

Koristi ambicioznih podnebnih ukrepov odtehtajo stroške: novo poročilo razkriva potencial za milijardne prihranke

Ambiciozno in pospešeno podnebno ukrepanje v skladu s Pariškim sporazumom in ciljem za omejitev dviga globalne temperature na 1,5°C ni le nujno, kot opozarja znanost, ampak tudi koristno za družbo in gospodarstvo.

Pri tem koristi močno odtehtajo stroške, ugotavlja poročilo, ki je nastalo pod okriljem mreže Climate Action Network Europe (CAN Europe). S sledenjem scenariju 1.5°C bi lahko Evropska unija do leta 2030 pridobila neposredne koristi v višini vsaj bilijon evrov in Slovenija skoraj štiri milijarde.

Piše: Mateja A. Leskovar v Vivi www.viva.si

Po več desetletjih prav nič selektivnega in poglobljenega gospodinjenja smo okolje, v katerem živimo, pripeljali do meja, ki presegajo sposobnost narave za samočiščenje. Čas je, da se aktiviramo.

Čistila
Uporaba naravnih čistil ni samo okolju prijazna, temveč pogosto tudi cenejša izbira. Pranje z indijskimi pralnimi oreščki pomeni poceni in ekološko zagotavljanje čistega, mehkega in z alergeni neonesnaženega perila. S saponinom, kolikor ga vsebuje tri do pet sadežev indijskega drevesa sapindus mukorossi, lahko za samo 0,26 € operete najmanj tri polne pralne stroje perila. Pralni oreščki ne zahtevajo dodajanja mehčalca za perilo in sredstva za mehčanje vode, poleg tega delujejo enako učinkovito pri vseh temperaturah. Samo pri pranju belega perila je priporočljivo na vsaka tri pranja dodati po eno jedilno žlico kuhinjske sode bikarbone.

Na obalo severne Španije je v zadnjih tednih naplavilo ogromno plastičnih delcev, potem ko je s tovorne ladje padel zabojnik s 25 tonami plastičnih peletov. Kljub obsežni čistilni akciji se krepijo bojazni pred okoljsko katastrofo.

Sklonjeni nad pesek, na kolenih, ljudje neumorno centimeter za centimetrom prečesavajo obale na severozahodu Španije. Prizadevajo si namreč, da bi odstranili na tisoče majhnih plastičnih kroglic, ki so dobesedno preplavile obalo. "Živimo tukaj ... Odvisni smo od morja, posredno in neposredno, radi uživamo na morju in moramo skrbeti zanj, na nek način. Moramo prispevati," je dejal eden izmed prostovoljcev.

Voda v plastenkah vsebuje od desetkrat do stokrat več mikroskopsko majhnih plastičnih delcev, kot smo mislili doslej, je pokazala raziskava, ki je bila v ponedeljek objavljena v ameriški znanstveni reviji PNAS. Z nedavno izumljeno tehniko so znanstveniki v enem litru vode v plastenki v povprečju našteli okrog 240.000 delcev nanoplastike.

Rezultati študije, objavljene v reviji ameriške Nacionalne akademije znanosti (NAS), so pokazali, da en liter vode v plastenki povprečno vsebuje od 110.000 do 370.000 delcev plastike. Od tega je bilo okrog 90 odstotkov delcev nanoplastike, ostalo pa mikroplastike, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

V Svetovni meteorološki organizaciji opozarjajo, da so koncentracije emisij toplogrednih plinov lani dosegle rekordne ravni, ustavitve trenda rasti pa ni na vidiku. Koncentracije CO2 so bile lani za 50 odstotkov nad predindustrijsko ravnjo.

Koncentracije ogljikovega dioksida (CO2), ki velja za najbolj škodljiv toplogredni plin, so bile lani s 417,9 delca CO2 na milijon delcev 50 odstotkov nad predindustrijsko ravnjo, rekordne so bile tudi ravni metana (CH4) in didušikovega oksida (N2O), opozorila Svetovne meteorološke organizacije (WMO) povzemajo tuje tiskovne agencije.

Znanstvenikom je uspelo izmeriti obseg največje potujoče ledene gore na svetu, A23a. Satelitske meritve kažejo, da ima ta povprečno debelino nekaj več kot 280 metrov. Tako so znanstveniki izračunali, da je masa največje ledene gore malo pod bilijonom ton.

Kot smo poročali, so znanstveniki opozorili, da se je A-23A, ki velja za največjo ledeno goro na svetu, začela premikati po tem, ko je bila več kot 37 let pritrjena na oceansko dno. Prve premike so sicer zaznali že pred tremi leti, zdaj pa se je zaradi vetrov in tokov začela pospešeno premikati.

Polna dvorana na strokovnem posvetu o vlogi gozdnih ekosistemov v luči podnebnih sprememb je znak, da nam ni vseeno, kaj se dogaja z gozdom in da se s problematiko v Sloveniji ukvarjajo različni deležniki.

Prav pomembnost medsektorskega sodelovanja je bil večkrat slišan poudarek na strokovnem posvetu, ki so ga v sredo organizirali okoljska organizacija Focus, Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) in CIPRA Slovenija, društvo za varstvo Alp.

Umanotera in Focus predstavila nov izbor slovenskih dobrih praks blaženja podnebnih sprememb
V novi zbirki slovenskih dobrih praks blaženja podnebnih sprememb so na področju energetike predstavljena slovenska podjetja, ki uspešno prispevajo k hitremu prehodu na bolj elektrificiran, trajnosten in prilagodljiv energetski sistem.

Štiri podjetja na tem področju orjejo ledino in kažejo na priložnosti zelenega prehoda s povezovanjem proizvajalcev in porabnikov energije iz obnovljivih virov, z zagotavljanjem storitev shranjevanja, z uporabo zelenega vodika v industrijskih procesih ter z recikliranjem in predelavo baterij.

Proces odločanja o nadaljnji rabi jedrske energije in novih jedrskih objektih v Sloveniji je nejasen in nepregleden ter v veliki meri poteka za zaprtimi vrati. Nevladne organizacije nasprotujejo sprejemu Resolucije o dolgoročni miroljubni rabi jedrske energije in poudarjajo, da morajo biti za informirano, kakovostno in odgovorno odločanje Državnega zbora predstavljeni vsi podatki in analize različnih scenarijev dolgoročne podnebne strategije Slovenije.

Kljub koalicijskim obljubam o transparentnosti, odgovornem odločanju in referendumu, na katerem naj bi se kot družba odločili, ali si v Sloveniji želimo nadaljnje rabe jedrske energije ali ne, vlada zdaj zavzeto tlakuje pot drugemu bloku jedrske elektrarne Krško. 

Največji sovražnik trajnosti v tem predprazničnem času je prekomernost na vseh področjih. Preveč hrane na mizah in v hladilnikih, preveč daril, preveč ponudbe v trgovinah. Z vsakim darilom obdarjencu tudi nekaj sporočamo in verjetno si nihče ne želi podariti podpore otroškemu delu, nepravičnemu plačilu, uničevanju okolja.

Okoljska organizacija Focus skupaj s Pravično trgovino Slovenije nas v tem predprazničnem času opomni na nevidne sestavine, ki so žal prisotne v večini prazničnih daril, igrač in sladkarij. Gre za izdelke, ki so izdelani izpod rok premalo plačanih ali celo zasužnjenih delavcev, tudi otrok, ali pa pri svoji pridelavi uničujejo naravo.

Izšla knjižica »Nekoč je bil dom«: Zgodbe selitev, ki jih piše podnebna kriza 
17 osebnih zgodb ljudi in njihovih skupnosti iz zelo različnih delov našega planeta. - Knjižica je nastala v okviru mednarodnega projekta Onkraj zgodb. - V projektu so mladi_e v obliki video zapisa spregovorili_e tudi o svojem videnju podnebne krize. - Pridruženi partnerji projekta so pripravili video posnetke, v katerih skozi svoje oči predstavljajo podnebne spremembe in migracije v Ugandi, Boliviji in Palestini.

V dneh pred svetovnim dnevom  človekovih pravic (10. december) in mednarodnim dnevom migrantov (18. december) v Umanoteri in društvu Humanitas izpostavljajo (pogosto spregledane) podnebne migracije. V branje predlagajo pred kratkim izdano knjižico Nekoč je bil dom, katere namen je zgodbe podnebnih migrantov_k predstaviti skozi njihove oči.

Pregledali smo 202 kozmetičnih izdelkov v Sloveniji - skoraj četrtina vsebuje mikroplastiko in sintetične polimere

Evropska unija se končno počasi odreka mikroplastiki, ki jo namenoma dodajamo izdelkom. Koliko jih je prisotnih pri nas je lani preverila praktikantka Brina Staniša.

Ja, res je: ne le, da mikroplastika nastaja z razpadom večjih kosov plastike na drobne kose, ampak včasih jo namenoma proizvajamo in dodajamo izdelkom. Od rabe v kozmetiki in osebni negi (kot eksfoliant, emulgator ali poceni polnilo), na športnih igriščih do abrazivnega brušenja (peskanje, a ne s peskom).

Analiza ravnanja z odpadki na mariborskih prireditvah odprla mnogo priložnosti za izboljšave
Včeraj je v okviru Evropskega tedna zmanjševanja odpadkov potekal posvet Ekologov brez meja na temo prireditev z manj odpadki, na katerem so predstavili analizo ravnanja z odpadki na mariborskih prireditvah in smernice za organizatorje. Pridružili so se jim nekateri organizatorji slovenskih zero waste prireditev - Maraton treh src, Mestna promenada Brežice, (Z)mešani festival in Art kamp.

Posvet je potekal v kavarni Vetrinjc BarCoda, ki z delovanjem pod okriljem Kulturno umetniškega društva Coda že zasleduje zero waste cilje. Gostinci so bili tako v analizi kot okrogli mizi identificirani kot eden ključnih faktorjev (ne)uspeha okoljskih prizadevanj. Ekologi brez meja so v oktobru in novembru v Mariboru obiskali sedem raznolikih prireditev, med njimi tudi Martinovanje.

Energetika in njen vpliv na družbo, ekonomijo in varnost je mnogokrat v našem fokusu. Vendar vse to vodi do nečesa mnogo večjega - do prehoda v trajnostni energetski sistem. Kakšna pa je pot do tja?

Na to so na včerajšnjem Slovenskem energetskem forumu, ki je potekal v Hiši EU v Ljubljani, skušali odgovoriti deležniki v slovenski energetiki, od strokovnjakov in inovatorjev, do raziskovalcev iz nevladnih organizacij, začeli pa so pri tem, kje smo pravzaprav danes. In na to sta jih s svojima pronicljivima pogledoma in odkritimi povabili v ukrepanje spomnili klimatologinja prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj in kuratorka Ekocivilizacije ter nekdanja evropska komisarka za promet dr. Violeta Bulc.

Nagrada Evropska družbena inovacija 2023 projektu za reševanje energetske revščine, ki ga je koordinirala slovenska organizacija Focus
Evropska komisija je danes v španskem mestu San Sebastian podelila nagrado za družbeno inovacijo leta 2023 (European Social Innovation Award 2023). Med tremi zmagovalci je konzorcij projekta EmpowerMed, ki ga je koordinirala slovenska okoljska organizacija Focus.

Nagrado so prejeli zaradi vzpostavitve t. i. skupnostnih srečanj, kot inovativnega, prožnega in učinkovitega orodja za obravnavo različnih oblik in ravni energetske revščine. Nagrado je v imenu konzorcija prevzela Mònica Guiteras Blaya iz organizacije Engineers without borders (Inženirji brez meja), ki je partner projekta EmpowerMed in vodilni partner pri vzpostavitvi skupnostnih srečanj o energetski revščini.

Javna sredstva za pravični zeleni prehod so podvržena pritiskom, a bolj potrebna kot kadarkoli prej
Na mednarodni konferenci v organizaciji Umanotere z naslovom “Javne finance za pravični zeleni prehod: tveganja in priložnosti v Sloveniji in EU” so strokovnjaki in strokovnjakinje razpravljali o tem, kako v kontekstu močnih pritiskov na javne finance zagotoviti zadostna sredstva za zeleni prehod ter hkrati zmanjšati naraščajoče družbene neenakosti.

Predlogi so segali od izjem za zelene naložbe v fiskalnih pravilih EU do progresivne obdavčitve najpremožnejših in dobičkov ter bolj zelenega proračunskega načrtovanja obstoječih virov.