Pri oblikovanju podnebno-energetskih ukrepov je treba pozornost nameniti tudi morebitnim nezaželenim družbenim učinko
Organizacija Focus je objavila analizo nezaželenih družbenih učinkov podnebno-energetskih politik in ukrepov EU. Analiza predstavlja tudi nekaj ukrepov in priporočil za preprečevanje nezaželenih družbenih učinkov ukrepov, ki jih potrebujemo, da bi nas obvarovali pred podnebnim zlomom.

Poročilo se posebej posveča ženskam, saj raziskave in izkušnje kažejo, da so te med oblikovanjem in izvajanjem ukrepov proti podnebnim spremembam ter za pravičen in zelen energetski prehod pogosto v deprivilegiranem položaju.

Pred nami je nov vročinski val, pred katerim se nekateri ljudje ne bodo mogli zaščititi. Vse več vročinskih valov pomeni tudi večje število smrti zaradi vročine. V EU si več kot petina prebivalstva (ali več kot 100 milijonov ljudi) poleti ne more privoščiti udobno hladnih domov. Zato želimo opozoriti na problem poletne energetske revščine tudi odločevalce pri sprejemanju novih ukrepov in politik, saj je ukrepanje nujno.

Načrti za prilagajanje podnebnim spremembam, ki upoštevajo bolj vroča poletja, morajo vključevati več zelenih površin v mestih, naložbe v udobna energetsko učinkovita stanovanja, dobro zasnovano ulično vegetacijo, zelene strehe in stene, ki zgradbe izolirajo in senčijo. Prednost je treba dati politikam in strategijam, povezanim s prenovo stavb, da bi izboljšali splošno energetsko učinkovitost stavb in izkoristili potencial obnovljivih virov energije.

Biogoriva ne prispevajo k podnebnim ciljem, ampak jih s poganjanjem deforestacije še poslabšujejo
Povečevanje uporabe biogoriv ne prispeva k okoljskim ciljem, opozarjajo okoljske organizacije. Še več, proizvodnja biogoriv pogosto povzroča uničenje habitatov, krčenje gozdov in skoraj trikrat višje emisije CO2 kot fosilno dizelsko gorivo.

Olja za biodizelsko gorivo, surovina za gumo - kavčuk in usnje so poleg soje za krmljenje živine (in proizvodnjo biodizla) med glavnimi neživilskimi proizvodi, katerih pridelava poganja izsekavanje gozda.

Z javno izraženo navdušenostjo nad sežiganjem odpadkov v Ljubljani s strani župana in Energetike se bo spet razvnela burna razprava. O zaupanju, zdravstvenem vplivu, ravnanju z odpadki, ekonomski smotrnosti, umeščanju v prostor, različnih iluzijah in še čem. Tokrat na kratko poglejmo podnebni vidik.

Blaženje podnebnih sprememb je eden od ključnih gonil za zakonodajno usmeritev EU v nizkoogljično krožno gospodarstvo. Tako ne čudi, da je sosežig odpadkov že vključen v sistem trgovanja z emisijskimi kuponi (ETS), evropski poslanci pa so letos izglasovali isto še za sežig, od leta 2026 naprej.

Kaj se zgodi, ko gremo na dopust? Predvsem si želimo odpočiti se, spoznati nove kraje in nove ljudi, rahlo pa popustijo tudi zavore… Na dopustu smo bolj sproščeni kot sicer, zato lahko hitro nastane kakšen odpadek več. Prehranjevanje v restavracijah in hotelih, kratko bivanje na destinaciji, kozmetični pripomočki za enkratno uporabo in podobno, vse to kreira visok ogljični odtis in več odpadkov, kot jih proizvedemo doma.

Občini Bled in Gorje sta prvi prejemnici evropskega certifikata »zero waste certificied city«, del zero waste družine pa sta že vrsto let. Predvsem Bled je izrazito turistična občina in zato smo se že pred leti zavedali, da bo na tem področju treba nekaj storiti.

Prvič v Sloveniji je bilo vroče kompostiranje uspešno uporabljeno za ogrevanje. Pilotni projekt, ki mu je to uspelo, je vodila skupnost na alternativnem produkcijskem prostoru Krater, ki se nahaja pri veliki gradbeni jami za Bežigradom v Ljubljani. Uporaba odvečne toplote iz procesa kompostiranja ima potencial za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov pri ogrevanju, ki je še vedno v veliki meri odvisno od izgorevanja fosilnih goriv.

Demonstracijski projekt je podprla Umanotera z namenom in željo, da bi se dobra praksa razširila drugod po Sloveniji, kar bi pripomoglo k prehodu v trajnostno družbo.

Reka Sava je onesnažena z mikroplastiko skoraj od izvira do izliva, podobno žalostno podobo pa kažejo njeni bregovi. Da bi bilo kmalu lahko drugače, so združili moči srednješolci iz štirih držav nekdanje Jugoslavije, skozi katere teče Sava. V Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini ter Srbiji so popisali in pobrali odpadke z njenih bregov ter odvzeli vzorce vode, da bi odkrili, koliko je v njej mikroplastike.

Srednješolci iz štirih držav so imeli enako nalogo. Šolske klopi so zamenjali za terensko delo in na začetku maja odšli na bregove Save - vsak v svojem mestu - ter sledili istim navodilom. Z bregov so pobrali odpadke in jih popisali, v reko pa so namestili mrežo za lovljenje mikroplastike. Rezultate so analizirali v laboratorijih Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB) in Inštituta za vode iz Slovenije.

S prihajajočim Art kampom na Festivalu Lent se zaključuje spomladanska sezona zero waste prireditev. Ekologi brez meja so na pot do manj odpadkov pospremili dve novi prireditvi. (Z)mešanemu festivalu, ki je ohranil zero waste naziv peto leto zapored, sta se pridružila še Maraton treh src in filmski festival Kino Otok. 

Glavni pogoj za pridobitev zero waste naziva je 90 % ločeno zbranih odpadkov. Maraton treh src je dosegel 91, Kino Otok 95, (Z)mešani festival pa 98 % delež. Na vseh prireditvah je potekalo dnevno tehtanje odpadkov po frakcijah, izvedeni pa so bili tudi številni ukrepi za njihovo preprečevanje ter ozaveščanje obiskovalcev in drugih deležnikov.

Po letu premora so se ponovno srečali predstavniki mreže zero waste občin, potrdili pravilnost usmeritve in pozdravili nove občine članice in prve prejemnice evropskega zero waste certifikata. Ekologi brez meja pa smo s prvim slovenskim Festivalom ponovne uporabe teorijo predstavili še v praksi.

Srečanje je odprl generalni sekretar društva Ekologi brez meja Jaka Kranjc z uokvirjanjem dogodka in predstavitvijo trendov na področju ravnanja z viri in odpadki. »Vedno več je rešitev in vlaganja na vrhu hierarhije ravnanja z odpadki, njihovo odstranjevanje ni krožno,« je izpostavil pred zbranimi predstavniki občin, komunalnih podjetij in drugih deležnikov.

Podnebno ogledalo 2022 - potrebujemo pospešeno izvajanje ukrepov in energetsko učinkovitost za vse!
»Pospešitev izvajanja ukrepov, usklajeno podnebno upravljanje in dostop do energetske učinkovitosti za vse prebivalce so za doseganje energetsko podnebnih ciljev in ekonomsko vzdržen zeleni prehod ključni«, ugotavlja Podnebno ogledalo 2022.

Danes je izšlo že peto Podnebno ogledalo 2022, za Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) ga je pripravil Institut »Jožef Stefan« v sodelovanju s partnerji. Zanimanje za rezultate se iz leta v leto povečuje, kar se je pokazalo tudi s številčno in aktivno udeležbo deležnikov na letošnjem pripravljalnem posvetovanju.

EEA: Cestni promet mora na poti k trajnosti prestaviti v višjo prestavo
Vse večji obseg cestnega prometa na evropskih cestah je v zadnjih dveh desetletjih povečal izpuste toplogrednih plinov iz tega sektorja. Evropska agencija za okolje poudarja, da bo moral cestni promet na poti v trajnost prestaviti v višjo prestavo.

V danes objavljenem poročilu Evropska agencija za okolje (EEA) opozarja, da so se kljub bolj učinkovitim motorjem in rabi biogoriv v zadnjih dveh desetletjih povečale tako emisije iz potniškega kot tovornega prometa. Od leta 2000 do leta 2019 so tako izpusti ogljikovega dioksida potniških avtomobilov v 27 članicah EU povečali za 5,8 odstotka, izpusti tovornih vozil pa so bili večji za 5,5 odstotka.

Običajni stiropor je težko razgradljiv in ga tudi ne smemo odlagati zraven običajnih smeti. Kaj pa, če bi ga bilo mogoče nadomestiti z nečim bolj organskim in seveda lažje razgradljivim? To je uspelo raziskovalcem na univerzi v Clevelandu, ko so ustvarili AeroClay.

AeroClay je ekološko prijazen nadomestek stiropora, kemijsko pridelan iz gline in zmesi polimera. Znan je po ekstremno nizki gostoti in visokem odstotku zraka (od 95 do 99% zraka celotne prostornine).

Okolju in zdravju prijaznejša hrana - kako jo prepoznamo?
»Za naslavljanje podnebne in okoljske krize je nujno, da potrošniki sprejemamo bolj trajnostne prehranske odločitve, hkrati pa je ključno, da se s problemom zelenega zavajanja soočimo tudi na sistemski ravni,«  se je strinjalo več kot 100 udeležencev spletnega dogodka o okolju in zdravju prijaznejši hrani, ki ga je organizirala Umanotera v sodelovanju z Zvezo potrošnikov Slovenije.

Potrošniki lahko s svojimi trajnostnimi nakupovalnimi izbirami pomembno prispevamo k naslavljanju podnebne in ekosistemske krize, pri čemer so nam lahko v pomoč okoljski znaki in certifikati.

Slovenija se zaradi svoje geografske lege segreva bolj od globalnega povprečja, so opozorili ob Okoljskem dnevu gospodarstva, ki ga organizira Gospodarska zbornica Slovenije. Udeleženci dogodka so se strinjali, da moramo pospešiti prehod v nizkoogljično družbo, več vlagati v raziskave in razvoj ter podpreti inovacije in prehod na nove tehnologije.

Več kot 150 udeležencev Okoljskega dne gospodarstva je soglašalo, da si je treba prizadevati za povečanje medsebojnega zaupanja ter se povezovati medsektorsko in multidisciplinarno, so sporočili iz GZS.

Na Maratonu treh src dosegli zero waste cilj in ločeno zbrali 91,5 % odpadkov
Analiza merjenj odpadkov na 40. Maratonu treh src je pokazala, da so organizatorji skupaj z nacionalno zero waste organizacijo Ekologi brez meja dosegli zastavljeni cilj in ločeno zbrali več kot 90 % odpadkov, kar je osnovni pogoj za pridobitev naziva zero waste. 

Učinkovito ločeno zbiranje odpadkov je rezultat smotrnega načrtovanja vidne in dostopne postavitve ekoloških otokov, zapiranja obstoječih zabojnikov za mešane komunalne odpadke in predvsem prizadevanj Zelene straže, ki je obiskovalce usmerjala pri pravilnem odlaganju odpadkov.

Nevladne organizacije smo danes Evropskemu parlamentu in državam članicam poslale odprto pismo, v katerem smo odločevalce pozvali, naj zavrnejo ustvarjanje dodatnega povpraševanja po plinu v prometu. To je sledilo po uvedbi sprememb predloga Evropske komisije za Uredbo o infrastrukturi za alternativna goriva (AFIR), da bi v okviru revizije zakonodaje vključili dodatne polnilnice za zemeljski plin.

Zagovorniki zemeljskega plina v prometu so okrepili svoje pozive k poglobitvi naše odvisnosti od uvoza fosilnega plina in spodbujanju plina kot „čiste“ rešitve za cestni promet.

Dravske elektrarne Maribor, družba iz skupine Holding Slovenske elektrarne, so s strani Upravne enote Lendava prejele gradbeno dovoljenje za gradnjo geotermične elektrarne na vrtini Pg-8 v Čentibi pri Lendavi, ki bo služila kot demonstracijski projekt dobre prakse in bo omogočila povečanje izrabe geotermične energije.

Raziskovalno-pilotni projekt v naselju Čentiba v Občini Lendava bo izkoriščal geotermični energetski potencial obstoječe suhe, neproduktivne vrtine dolžine približno tri tisoč metrov in je kot takšen prvi v Sloveniji. Gre za popolnoma zaprt sistem, kjer tekoča hladilna snov (amonijak) ne prihaja v stik s pregreto kamnino.

Znanstveniki popisali koralne grebene, ki bi preživeli podnebne spremembe
Znanstveniki so popisali koralne grebene na Karibih, da bi identificirali tiste, ki bodo najverjetneje preživeli podnebne spremembe. Največ potenciala, da se izognejo uničenju zaradi morskih vročinskih valov, imajo korale, ki se nahajajo pretežno ob severni obali Kube.

Druga obetavna mesta, kjer so korale, ki bi lahko preživele podnebne spremembe, so združena okoli Bahamov, Dominikanske republike, Guadeloupa, Haitija, vzhodne Jamajke in ameriške zvezne države Florida.

Slovenija, gostiteljica največjih strokovnjakov in aktivistov na področju plastike v Evropi
Prvi teden v maju so se prvič po treh letih v živo srečali evropski predstavniki gibanja Break Free From Plastic. Slovenijo v množičnem gibanju organizacij, ki si prizadevamo za rešitev plastične krize, najbolj aktivno zastopamo Ekologi brez meja.

In prav nam je bila zaupana organizacija pomembnega srečanja, ki predstavlja korak naprej v strategiji za manj onesnaževanja s plastiko. V Bohinjski Bistrici smo gostili več kot 70 največjih strokovnjakov in aktivistov na področju plastike.

Nevladne organizacije ob napovedani združitvi ministrstev za okolje in infrastrukturo:

Degradacijo krajine in uničevanje narave mora bodoča vlada zaustaviti, ne pa pospešiti
V sklopu reorganizacije vlade je Robert Golob, pretendent za mandatarja, napovedal združevanje ministrstev za okolje in infrastrukturo. V okoljevarstvenih nevladnih organizacijah se pojavljajo pomisleki glede predlaganega združevanja zaradi bojazni, da bi bile prostorske in naravovarstvene politike potisnjene ob stran, njihovo izvajanje pa podrejeno interesom razvoja infrastrukture.

Maraton treh src je kot prvi slovenski športni dogodek pridobil naziv Prireditev z manj odpadki. 21. maja bodo ob podpori Ekologov brez meja zasledovali cilj 90 % ločeno zbranih odpadkov. Najstarejša tekaška prireditev v regiji tako odpira serijo dogodkov, kjer bo posebna pozornost posvečena odgovornemu ravnanju z naravnimi viri in odpadki. V mrežo teh prvič stopa tudi festival Kino Otok. 

Jubilejni 40. Maraton treh src je doslej najbolj zahtevna prireditev, ki se je z Ekologi brez meja podala na pot do manj odpadkov. “Zero waste ne smemo jemati dobesedno. Odpadki na maratonu seveda bodo, a skupaj z organizatorji bomo poskrbeli za najboljše možno ravnanje z njimi,” poudarja predsednica Ekologov brez meja, Katja Sreš.

VEČ KOT 1000 MOŽNOSTI ZA PONOVNO UPORABO NA PORTALU MANJ JE VEČ

»Imam jih preveč, pa vedno še kaj manjka.« 

… je bil odgovor mladega fanta Valu 202 v Nebulozah na vprašanje o tem, ali ima zadosti oblačil. Tudi nekatere druge izjave mladih v nakupovalnem središču potrjujejo, kako globoko smo kot družba zabredli v potrošništvo. 

Včasih bi me tovrstni prispevki verjetno spravili v slabo voljo, zdaj pa se raje osredotočam na druge novice. Pozitivne zgodbe, dobre prakse ponovne uporabe in manjšega potrošništva, ki jih združujemo na naši strani Manj je več. Na portalu, ki smo ga v preteklih tednih s pomočjo Zavarovalnice Merkur aktualizirali in razširili s podatki, lahko najdete več kot 1000 možnosti za ponovno uporabo.

Kolumna: Ljubljena oblačila trajajo
Nakupovanje oblačil ni bilo nikoli opravilo, ki bi mi bilo pri srcu. A se kljub temu nikoli ni zgodilo, da bi bila moja omara z oblačili prazna ali da bi nosila ponošena in raztrgana oblačila. Za to je vedno skrbela moja mama. Ona je bila tista, ki se je sprehajala po prodajalnah z oblačili in pregledovala, kaj je novega.

Sledila je modnim smernicam in s prijateljicami razpravljala o tem, kje se dobi dobro blago, katero šiviljo priporočajo in v kateri trgovini bodo našle prav to oblačilo v želeni barvi. Ker tega hobija nisem delila z njo, me je dvakrat na leto »prisilila«, da sva šli po nakupih in takrat sem izbrala vsa oblačila za tisto sezono.