Okrogla miza o vlogi žensk v spreminjajočem se energetskem sistemu
Družba bi z okrepljeno vlogo žensk v zelenem prehodu in bolj dostopnim energetskim sektorjem pridobila v vseh pogledih. Potrebne so strukturne spremembe, sprememba miselnosti, pa tudi povezovanje tehnične in družbene dimenzije energije. Energija je namreč osnovna pravica vseh. Potrebno je zagotoviti univerzalen dostop in skozi demokratično upravljanje zagotoviti, da energetski sistem ne poglablja neenakosti.

To je nekaj izmed poudarkov okrogle mize “Pravični prehod: vloga žensk v spreminjajočem se energetskem sistemu”, na kateri so na povabilo okoljske organizacije sodelovale sogovornice, ki poznajo in raziskujejo področje energetike z različnih vidikov.

Sedanji evropski energetski sistem temelji na uvozu fosilnih goriv, poganja podnebne spremembe in prispeva k naraščanju neenakosti. Ženske in gospodinjstva, ki jih vodijo ženske, nesorazmerno bolj prizadeneta energetska in prevozna revščina. To ranljivost povečujejo dejavniki, kot so starost, invalidnost in etnično poreklo. Ženske in dekleta po vsem svetu se v večji meri soočajo z negativnimi vplivi podnebnih sprememb, predvsem zaradi svoje ekonomske prikrajšanosti.

Vse več raziskav kaže, da ženske nosijo večje breme posledic trenutnega energetskega sistema, ki je v procesu tranzicije, v kateri pa so ženske prav tako slabše zastopane. Energetski sektor je eden najmanj spolno raznolikih sektorjev. Na ravni Evropske unije je le 24 % zaposlenih v energetskem sektorju žensk, medtem ko ženske v Sloveniji predstavljajo le 15 % vseh zaposlenih v energetiki. Ženske so premalo zastopane v procesih odločanja in v vodstvenih strukturah energetskih podjetij, njihove ideje težje prodrejo, so manj plačane in težje napredujejo. Ta razkorak se odraža tudi v sektorjih obnovljivih virov energije in presenetljivo tudi v energetskih skupnostih.

Ali trenutne politike EU problematiko še poslabšujejo? Je dovolj le povečanje zastopanosti žensk ali potrebujemo globlje spremembe? So lahko ženske gonilna sila energetske demokratizacije? Na tovrstna vprašanja so na okrogli mizi, ki je bila del programa Mednarodne politične šole politične ekologije 2024 na Fakulteti za družbene vede, odgovarjale strokovnjakinje iz Slovenije in tujine.

Sandy Fameliari, strokovnjakinja za energetske skupnosti iz grške zadruge Electra Energy: “Sodelovanje v energetski skupnosti, kot je na primer zadruga, je pogosto predstavljeno kot naložba, ženske pa se je v preteklosti odvračalo od finančnih investicij. To ni pravično, zato je potrebno spremeniti miselnost. Ženske v večini vodijo gospodinjstva in imajo veliko znanja, ki je koristno v energetskih skupnostih. Pomembno je, da so v odborih in vodstvu energetskih skupnosti zastopane ženske, saj to prinaša raznolikost in boljše odločitve.

Eden izmed proaktivnih pristopov k problemu premajhne zastopanosti žensk v energetskih skupnostih je recimo omogočeno varstvo na sestankih energetskih skupnosti, saj ženske žal še vedno v večji meri prevzemajo skrbstvene naloge v gospodinjstvih. To je le eden izmed praktičnih načinov, da povečamo število žensk v energetskih skupnosti, so pa še drugi. Poleg tega je pomembno govoriti o tehnologiji na drugačen način ter se povezovati s feminističnimi organizacijami.”

Lavinia Steinfort, politična geografinja in feministična ekosocialistka iz nizozemske organizacije Transnational Institute: “Seveda potrebujemo programe in usposabljanja za tehnične veščine, ki so specifično namenjena ženskam po zgledu IT sektorja. Pomembno je razumeti tehnični jezik, ko govorimo o energetski tranziciji. Hkrati pa se moramo zavedati, da tehnokracija povečuje razkorak med moškimi in ženskami v energetskem sektorju, zato moramo povečati pismenost na področju energije.

Pri tem imam v mislih energetsko opismenjevanje v smislu govoriti o energiji v preprostem jeziku. Podobno kot o vodi razmišljamo kot o nujnosti za življenje, moramo tudi o energiji razmišljati kot o nečem, kar je nujno za preživetje. Energijo je potrebno obravnavati kot človekovo pravico in zagotavljati univerzalen dostop do nje.”

Lidija Živčič, strokovnjakinja za energetsko revščino iz okoljske organizacije Focus: “Politike EU na področju energije ne koristijo v enaki meri ženskam in moškim. Naj izpostavim direktivo o energetski učinkovitosti. Zagotovljeno je veliko denarja za obnovo domov, kar je pozitivno. A statistika kaže, da so lastniki stanovanj v večji meri moški, pri ženskah pa je večja verjetnost, da živijo v najetem bivališču. In naprej - v sektorjih, ki sodelujejo pri teh obnovah, kot je na primer gradbeništvo, je zaposlena pretežno moška delovna sila. Te politike same po sebi bolj koristijo moškim kot ženskam. Treba je vzpostaviti ravnovesje in pri oblikovanju teh politik vključiti dimenzijo spola in preveriti, kakšen vpliv bodo imele na različne spole in druge marginalizirane skupine.”

Katjuša Šavc, strokovna sodelavka okoljske organizacije Focus na področju prometa in energije: “V času, ko se zaradi podnebne krize vedno bolj zavedamo nujnosti hitrega energetskega prehoda in odmika od fosilnih goriv, lahko energetski sektor žanje prednosti žensk kot akterk sprememb. Toda pri tem je potrebno poudariti, da niso samo ženske zadolžene za reševanje okoljske krize. To ni še ena skrbstvena vloga, za katero naj bi bile zadolžene ženske. Kljub dokazom, da se ženske tako v gospodinjstvih kot tudi na svojih delovnih mestih obnašajo bolj trajnostno in so bolj proaktivne pri iskanju trajnostnih rešitev, je namreč zeleni prehod stvar celotne družbe.”

Sandy Fameliari je fizičarka, specializirana za podnebne spremembe in obnovljive vire energije. Več kot desetletje je aktivna v okoljskih nevladnih organizacijah, kjer se osredotoča na energetsko demokracijo in trajnostne rešitve. Trenutno dela v energetski zadrugi Electra Energy v Grčiji, kjer podpira razvoj pobud za skupnostne energetske projekte.

Lavinia Steinfort je politična geografinja in feministična ekosocialistka, ki trenutno v organizaciji  Transnational Institute koordinira projekt Public Alternatives. Njene raziskave zajemajo (re)municipalizacijo javnih storitev, pravičen prehod k energetski demokraciji in preoblikovanje financ za 99% z namenom gradnje koalicij med družbenimi gibanji.

Lidija Živčič je strokovnjakinja pri okoljski organizaciji Focus, ki pokriva teme trajnostnega razvoja, podnebja in energije. Koordinirala je številne nacionalne in mednarodne raziskovalne in pilotne projekte, predvsem na temo energetske revščine, v katerih je bil med drugim poudarek na dimenziji spola.

Katjuša Šavc je strokovna sodelavka v okoljski organizaciji Focus, ki deluje predvsem na področju evropskih prometnih politik. V zadnjih letih se ukvarja z vprašanji spola pri zelenem prehodu. Med drugim koordinira in izvaja slovenske aktivnosti mednarodnega projekta EUWES, katerega namen je opolnomočiti ženske v energetskem sektorju.

Okrogla miza je bila izvedena kot ena izmed aktivnosti mednarodnega projekta EUWES - Empowering Underrepresented Women in the Energy Sector. Namen projekta je opolnomočiti ženske v energetskem sektorju. Partnerji - med njimi Focus - so pripravili priporočila za EU o tem, kako ustvariti boljše sistemsko okolje za enakost spolov v energetskem sektorju, pa tudi o tem, kako najbolje podpreti energetska podjetja in izobraževalne ustanove pri sprejemanju naprednih ukrepov za reševanje neenakosti spolov.