Kot otroku mi je srce močno razbijalo od veselja, ko je v naše mesto prišel cirkus z živalmi. Takrat seveda nisem vedel, da morajo za dobro predstavo živali veliko vaditi - in trpeti. Trda roka in bič dreserja sta jih naredila poslušne in ponižne, pa najsi je šlo za psičke, opice, tjulenje, konje, slone, leve ali tigre.

Slednji so vendarle znali šavsniti nazaj, sloni pa so od časa do časa pomendrali kakšnega krutega dreserja. To mi je dalo misliti, da živali niso prostovoljno v službi človeka in njegove sebičnosti. Otroška glava si takrat ni mogla misliti, da bodo predstave v cirkusu z živalmi nekoč prepovedane. Pa so!

Mladi po celem svetu so se podali na ulice in zahtevali odločno ukrepanje, da segrevanje planeta omejimo na stopinjo in pol. Za to bo potrebno veliko in hitro zmanjšanje energije in izpustov toplogrednih plinov. V podvigu bodo morali sodelovati vsi sektorji, tudi industrija. Zato je Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj na največje porabnike energije v industriji naslovila smernice za učinkovito rabo energije.

Slovenija na področju porabe energije še naprej ignorira slona v sobi. Industrija je v naši državi drugi največji porabnik energije, veliko večino energije pa porabi malo število energetsko potratnih podjetij.

Na blagajni v trgovini je mlada blagajničarka predlagala starejši gospe, da naj si prihodnjič prinese s seboj lastno vrečko, ker so plastične vrečke zelo slabe za naravo in okolje.

Gospa se je opravičila in mladenki razložila:
˝Veste, mi nismo imeli te zelene miselnosti v starih časih.˝

Blagajničarka ji je odgovorila:
˝Zato je danes to naš problem, problem mladih. Vaša generacija ni dovolj skrbela, da bi obvarovala naravo za bodoče generacije!˝

Imela je prav - naša, starejša generacija, ni imela te zelene miselnosti v starih časih.

Slovenska potapljaška zveza je v soboto, 1. junija, v Fiesi organizirala Dan potapljačev Slovenije. Osrednja potapljaška prireditev je letos minila v ekološki luči, saj so potapljači med potopom izvedli tudi čistilno akcijo. Dogodek je podprlo podjetje Spar Slovenija, ki je od leta 2017 ekološki sponzor Slovenske potapljaške zveze in podpornik čistilnih akcij slovenskih voda.

Člani Slovenske potapljaške zveze so v soboto, 1. junija, v Fiesi organizirali Dan potapljačev Slovenije. Z vsakoletnim večanjem zanimanja in števila udeležencev je ta že nekaj let osrednji potapljaški dogodek pri nas, ki združuje vse potapljače in ljubitelje potapljanja.

V soboto, 1. junija, se bo v Ljubljani odvijala 23. akcija zbiranja starega papirja, ki jo organizira Društvo za zaščito živali Ljubljana. Prostovoljci bodo veseli tudi opreme in hrane za živali.

Društvo za zaščito živali Ljubljana že 12. leto zapored organizira akcijo zbiranja starega papirja, zbrana sredstva pa bodo namenili svojim projektom in še dvema organizacijama, ki skrbita za živali. Akcija se bo, kot je že v navadi, zgodila prvo soboto v juniju, s čimer društvo hkrati praznuje tudi bližajoči se svetovni dan varstva okolja. V eni potezi lahko torej reciklirate in pomagate živalim.

Predstavniki civilne pobude za reko Muro smo zgroženi nad zavajanjem in neukrepanjem vlade, ki se izogiba izpolnitvi zaveze iz koalicijskega sporazuma, da bodo reko Muro zaščititli, pri tem pa hidroelektrarn ne bodo gradili. Hkrati v medijih spremljamo izjave predstavnikov vlade, ki nas resno skrbijo. Prav tako od njih ne dobimo jasnih odgovorov.

Nevladne organizacije in civilne pobude si prizadevamo, da bi vlada čim prej izpolnila zavezo iz koalicijskega sporazuma, v katerega so zapisali: »Zaščitili bomo reko Muro, pri čemer hidroelektrarn na tej reki ne bomo gradili.«, vendar se je v vladi nekje zataknilo. Zapleti, ki se pojavljajo pri uresničitvi te zaveze, so nepotrebni in podaljšujejo več kot 30 let dolgo agonijo prebivalcev ob reki Muri. Predsednik Marjan Šarec pa kot bi se z nami igral igro »mačke in miši«.

Izmed 28 osnutkov nacionalnih energetskih in podnebnih načrtov, ki so jih morale države članice EU do začetka leta poslati v Bruselj, je najslabše pripravljen prav slovenski. Manjka mu ambicioznosti in kredibilnosti ter jasna pot do ogljične nevtralnosti pred letom 2050. To ugotavlja danes objavljeno poročilo fundacije European Climate Foundation.

Poročilo Planning for Net Zero: Assessing the draft National Energy and Climate Plans, ki ga je naročila fundacija European Climate Foundation (ECF), pripravila pa sta ga inštituta Ecologic Institute in Climact, ponuja kvalitativno analizo 28 osnutkov nacionalnih energetsko in podnebnih načrtov z vidika (1) zadostnosti nacionalnih ciljev, (2) celovitosti in podrobnosti predvidenih politik in ukrepov ter (3) kakovosti in odprtosti procesa njihove priprave.

Manj vrečk na blagajnah
Trgovinska zbornica Slovenije in vlada, natančnejše ministrstvo za okolje in prostor, sta se skupaj "odločno podali" v boj proti lahkim plastičnim vrečkam na blagajnah slovenskih trgovin. A enotnih rešitev nista našli.

V imenu vlade je vojno proti plastičnim vrečkam na blagajnah trgovin napovedal nekdanji okoljski minister Jure Leben. Trgovci teh vrečk od začetka leta ne smejo več ponujati zastonj, Leben pa je želel, da jih ob blagajnah sploh ne bi bilo.

Piše: Mayda Ortan

Zatiranje, odvračanje ali ustavljanje škodljivih polžev? Učinkoviti STOP polžem z ustavljanjem na naraven način!

To deževno vreme jih bo zagotovo privabilo na plan. Polže seveda, škodljive polže – rdeče polže, drobne polže sivčke itd. . O tej temi je ogromno napisanega, ponujene so številne rešitve, ki so po načinu večinoma zatiranje, včasih tudi odvračanje teh nadležnih škodljivcev. A ne vse! Naša odlična naravna rešitev je drugačna, že leta je v pomoč številnim vrtičkarjem in kmetom.

Glavnina polžje zalege je v tleh. Paritev je obilna in mladi polžki prezimijo v tleh. Polžev v tleh zagotovo ne boste pobrali, tu odpovejo tudi race. Najrazličnejši polže-morni, zatiralni, odvračalni ukrepi so tu “bosi”. Prav tako najrazličnejša pokrivala – kajti glavnina polžev leze iz tal.

Država se bo zaščitila s finančnim jamstvom
Veljati je začela spremenjena uredba o odpadnih nagrobnih svečah, ki obveznost zagotavljanja predelave odpadnih sveč prenaša z zbiralcev na proizvajalce oz. prodajalce sveč. Uvaja tudi finančno jamstvo.

Finančno jamstvo mora biti v obliki bančne garancije ali zavarovalne police in se zagotavlja za vsako leto posebej do 1. septembra tekočega leta, pri čemer mora biti veljavnost finančnega jamstva 12 mesecev po izdaji. Upravičenec do sredstev finančnega jamstva je ministrstvo za okolje in prostor, kar bo državo varovalo v primerih, ko proizvajalci svoje dolžnosti ne bodo opravili.

Ena izmed pomembnejših aktivnosti projekta Plastika naša vsakdanja je odgovoriti na večkrat zastavljeno vprašanje, kaj se zgodi s plastičnimi odpadki, ko zapustijo naša dvorišča. Odgovore smo Ekologi brez meja poiskali med drugimi pri podjetju Omaplast z Grosupljega, kjer se ukvarjajo s predelavo PP, HDPE in LDPE plastike. Med slednjo sodijo tudi plastične folije, katere pot od odpadka do nove surovine smo vzeli pod drobnogled.

Podjetje Omaplast letno prevzame 30 tisoč ton odpadne plastike, ki jo predela v 20 tisoč ton granulatov. Med njimi je tudi plastična folija. Oglejmo si njeno pot od materiala do izdelka in ponovno materiala. V folijo so zavita nekatera živila in druge dobrine (npr. revije), ki jih najdemo na policah trgovcev.

Prevoz je pomemben dejavnik, ki vpliva na škodljive izpuste. Ob Svetovnem dnevu Zemlje, ki ga praznujemo 22. aprila, na podlagi izsledkov zadnje raziskave REUS preverjamo koliko avtomobilov uporabljajo v slovenskih gospodinjstvih.

Konec šestdesetih let prejšnjega stoletja je smog v velikih mestih postal zelo velik problem. 22. aprila 1970 leta je več milijonov ljudi protestiralo proti posledicam industrijske revolucije. Danes je ta dan Dan Zemlje, globalni dogodek, v katerem sodeluje več kot milijarda ljudi v 192 državah.

WWF Adria poziva državljanke in državljane, da se na letošnji dan Zemlje povežejo z naravo in naredijo majhne, ampak velike korake za naš planet
Dan Zemlje, ki smo ga obeležili 22. aprila, je opomnik o pomembnosti ohranjanja našega skupnega doma. WWF Adria poziva državljanke in državljane da se na letošnji dan Zemlje povežejo z naravo in naredijo majhne, a pomembne in velike korake za naš planet. To je priložnost za vsakodnevne odločitve kot so recikliranje, ponovna uporaba, opustitev plastike za enkratno uporabo in podpora trajnostnim izdelkom in rešitvam za zmanjšanje našega vpliva na planet.  

Zemlja se sooča s podnebnimi spremembam in izgubo biotske raznovrstnosti. Naša dolžnost je, da zagotovimo trajnostno prihodnost planeta. Narava je lahko brez ljudi, ampak mi ne moremo brez nje, zato je pomembno da spoznamo, da je trajnostni razvoj edini od katerega imajo korist narava in ljudje.

Ne glede na to, ali v to verjamemo ali ne, svet se počasi potaplja. Če se napovedi izidejo, bi lahko gladina morja zelo kmalu drastično spremenila obliko skupnosti po svetu. Kraji kot so Wall Street, Miami, Šanghaj in ostala mesta, bi lahko v roku sto let pristala pod vodo. Marca so bili Združeni narodi priča bizarni, ampak briljantni ideji futurističnega vizionarja, ki upa, da bo s plavajočimi mesti, ki uporabljajo pametno tehnologijo, recikliranje in futuristične sisteme, rešil človeštvo.

Verjetno smo vsi gledali legendarni film Waterworld režiserja Dennisa Hopperja. Arhitekt Bjarke Ingels, ki je projekt dizajniral, trdi, da njegova ideja ni Waterworld, da ljudje ne bomo živeli na morju. Ideja je, da bomo ljudje živeli v heksagonalnih plavajočih zgradbah oz. na plavajočih otokih velikosti treh nogometnih igrišč, ki bi prenesli okrog 300 ljudi.

Širitev obvoznice in avtocestnih krakov do Ljubljane - vrhunec nespametnih odločitev slovenske prometne politike

Slovenija je v samem vrhu EU glede dolžine avtocest na prebivalca, zato rešitev zagotovo ni v gradnji novih oziroma širitvi obstoječih avtocest. Poenostavljeno: Proti debelosti se ne boriš s širitvijo hlač, kar MZI, MOP, vlada, ministri ter njihovi podaniki enostavno ne razumejo.

Da je slovenska prometna politika v resnici politika gradnje avtocest, je veljalo do dograditve avtocestnega križa. Ko se je končno zdelo, da bodo na vrsto prišli drugi prometni sistemi, se je pokazalo, da se avtocestne odvisnosti ne bomo ozdravili tako zlahka. Odvisnost je očitno že patološka.

Letošnja Ura za Zemljo poziva - „Odreši se plastike, izberi naravo!“

V soboto, 30. marca bomo med 20:30 in 21:30 ugasnili luči po domovih in mestih celega sveta in se tako pridružili globalni prostovoljski akciji.

Letošnjo Uro za Zemljo bo WWF pospremil s sloganom „Odreši se plastike, izberi naravo!“. 30. marca bodo miljoni ljudi po celem svetu ugasnili luči v domovih in mestih ter tako pokazali svojo zavezanost zdravemu planetu. Naš domači planet in vsi, ki tu živimo se namreč soočamo z dvema velikima izzivoma - klimatske spremembe in propadanje biološke raznovrstnosti.

Kompostiranje je povezano z dihanjem: pri običajnem aerobnem postopku moramo poskrbeti tudi za dovolj zračnosti, da lahko mikroorganizmi dihajo in predelujejo naš kompostni material. Če želimo proces pospešiti, da bo torej kompost dozorel znatno prej, ga moramo dovolj pogosto premešati – tako vanj vnesemo več zraka, kar pospeši delovanje mikroorganizmov. Lahko rečemo, da dihajo tudi sama tla, saj kar precejšen del vrhnjega sloja tal sestavljajo tudi mikroorganizmi in drobcene živalce. 

S kompostiranjem smo skoraj leto dni dihali tudi na Inštitutu za trajnostni razvoj. Zaključujemo namreč projekt »Kompostiranje je več kot recikliranje – kompost gre v šolo«, s katerim spodbujamo lastno kompostiranje biološko razgradljivih odpadkov v šolah, vrtcih in gospodinjstvih. Projekt odlično dopolnjuje naš program »Šolski ekovrtovi«, saj je kompostiranje najpomembnejša dejavnost v (ekološkem) vrtnarjenju.

V Sloveniji se glavnina podnebno-energetskih politik in ukrepov osredotoča na učinkovito rabo energije v stavbah in pridobivanje energije iz obnovljivih virov ter deloma na promet, kmetijstvo in odpadke. Medtem pa industrija s svojo veliko porabo energije in izpusti iz industrijskih procesov v razpravah in politikah ostaja bolj ali manj prezrta.

Toda kot opozarjajo v Umanoteri, Slovenski fundaciji za trajnostni razvoj, brez zmanjšanja rabe energije v industriji Slovenija ne bo prešla v nizkoogljično družbo in tudi ne bo dosegla energetskih in podnebnih ciljev.

“Odklop” pri 150 Hz Zemljinega pulza (Schumanove resonance); Sončevi koronarni izbruhi vdirajo v Zemljino atmosfero

Piše Majda Ortan, ing.; Cora agrohomeopathie®, Ortan's Natural Quantum Powers™,  Super Quantum Žive vodne esence™, ROLOV TRI AS™ , Quantum Self Love Program™

Ko se vzdignemo višje, vidimo širšo sliko. Tudi z energijsko matriko je tako.

Višanje frekvence vzdiguje zavest. Odstre se, kar je bilo v gostoti nizkih energij zavito v nevidnost. Bila je navidezna, razpadla je in oči vidijo jasno sliko.

Kaj vidijo v zelo povišani frekvenci moje oči?  Podstavljene noge, “zastrupljene korenčke”, slinasto, pohlepno, kradljivo nakano, dvojno delovanje, manipuliranje, maske, zavist in pogoltnost. “Prodane neveste” in njihove igre na odru. Dovolj je, da je njihovo delovanje  opaženo, spregledano, dovolj je, da je jasna slika ozaveščena, kajti pomaga mi nadaljevati pot – po pravi poti. Pozornost pa tja, kjer je to in tisto, kar je vredno moje pozornosti. Ozdravljena je moja energijska poroznost, ki jim je v nižjem frekvenčnem pasu omogočala krajo moje energije. To so uspeli izvajati le dokler so bili nevidni. Na svetlobi so mi najprej postali vidni, za tem pa njihovi koncepti, nakane, njihova pojavnost v močni svetli energiji razpadajo, izginjajo kot takoj izgine tema, ko nanjo posveti luč. Pa spoznanje: tudi pobarvano na zeleno, ni naravno zeleno! To velja za izdelke, storitve in ljudi.

Posamezniki lahko naredijo veliko za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, vendar so za preprečitev nevarnih podnebnih sprememb potrebne tudi ambiciozne politike. Potrebujemo jih takoj in njihovi učinki morajo biti močni.

Današnji mladi bodo - ne glede na to, da so h globalnemu segrevanju relativno malo prispevali - v času svojega življenja soočeni s čedalje hujšimi posledicami podnebnih sprememb. Tega se vse bolj zavedajo in v svetu se močno krepi mladinski podnebni aktivizem. Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj je v okviru projekta Klima za podnebje v preteklih mesecih mlade ozaveščala o podnebnih spremembah in jih spodbujala k podnebju prijaznejšemu ravnanju, pa tudi k aktivnemu podnebnemu državljanstvu.

Kako?

V Božanskem hologramu vedeti »kako« in to uporabljati, spremeni vse: človeka, molitev, uspešnost, blaginjo, življenje in svet – tudi naš planet!
Piše: Majda Ortan, ing; Cora agrohomeopathie®, Natural Quantum Powers for sustainable agriculture™, Ortan's Natural Quantum Powers™

Če boste kdaj prosili Očeta v mojem imenu,
vam bo dal.
Do zdaj niste ničesar prosili v mojem imenu.
Prosite, in boste prejeli, da bo vaše veselje dopolnjeno.
(Jn 16: 23)

To je molitev, kot je zapisana v Svetem pismu. Ali verujete vanjo? V zvezi s tem govori naslednja zgodba. Kar je zakodirano v njenem sporočilu, kaže na to, da v tej molitvi v zgornjem tekstu, ni (bil) razkrit cel proces Božanskega Stvariteljstva.

Onesnaženje s plastiko ni samo grdo, je tudi nevarno!
»Plastična kriza« je sindrom zlomljenega sistema, vendar lahko z ustrezno porazdelitvijo odgovornosti rešimo težavo le tekom ene same generacije- toliko kot je bilo potrebno, da je problem eskaliral.

Onesnaževanje s plastičnimi odpadki je globalna kriza, ki se bo hitro še poglobila, če ne bodo vsi akterji znotraj celotnega vrednostnega plastičnega kroga, prevzeli odgovornosti za stvarne stroške, ki jih plastika predstavlja za naravo in ljudi, opozarja novo WWF-ovo poročilo.

Piše: Nara Petrovič v Vivi www.viva.si

Vso zgodovino je bila embalaža nadvse dragocena, naj je šlo za amforo, vrč, steklenico, skledo, košaro, zaboj, sod, nožnico, tulec, denarnico, obleko ("embalaža" za telo) ali hišo ("embalaža" za nas in naše stvari). Embalaža je navadno preživela toliko let ali generacij kot vsebina, ki ji je bila namenjena.

Razmerje med vsebino in embalažo je bilo navadno takšno, da je bilo vsebine veliko več kot embalaže. Ljudje so embalažo skrbno varovali, bila je dragocena, saj je opravljala funkcijo varovanja vsebine. Zato so embalažo krasili, se nanjo podpisovali, jo slikali in skrbno oblikovali; še zdaj v njej prepoznavamo umetniško vrednost.