NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

ponedeljek 06-dec
  • Med odrom in literaturo: Jožica Avbelj

  • torek 07-dec
  • Ure pravljic v Knjižnici Savsko naselje

  • sreda 08-dec
  • Skupinski plesi z Vrtnico

  • četrtek 09-dec
  • Ure pravljic v Knjižnici Glinškova ploščad

  • petek 10-dec
  • Preplesavanje Društva Vrtnica

  • sobota 11-dec
  • Praznična preizkušnja s Friderikom in dedek Mraz

  • nedelja 12-dec
  • Večer z Manco Košir: zgodbe o knjigah in ljudeh

  • ponedeljek 13-dec
  • Bazar ljubljanske ljubiteljske kulture 2021

  • torek 14-dec
  • Pravljični sprehod po gradu z Ireno Cerar

  • sreda 15-dec
  • Ure pravljic v Knjižnici Bežigrad

  • četrtek 16-dec
  • Ure pravljic v Knjižnici dr. France Škerl

  • petek 17-dec
  • Angleški bralno-debatni krožek

  • sobota 18-dec
  • Praznična preizkušnja s Friderikom in dedek Mraz

  • nedelja 19-dec
  • Ukročena elektrika: Poizkusi Nikole Tesle

  • ponedeljek 20-dec
  • Božično-novoletni sejem unikatnih izdelkov

  • torek 21-dec
  • Ure pravljic v Knjižnici Savsko naselje

  • sreda 22-dec
  • Prihod Božička

  • četrtek 23-dec
  • Ure pravljic v Knjižnici Glinškova ploščad

  • petek 24-dec
  • Adriena Šimotova: Srečanje. Dotik in odtis

  • sobota 25-dec
  • Mesto bere sodobne ljubljanske zgodbe

  • nedelja 26-dec
  • Kreativne DJ in plesne delavnice

  • ponedeljek 27-dec
  • Ana Mrzla: KAR SMO (BILI), KUD Ljud - Ulična predstava

  • torek 28-dec
  • Ure pravljic v Knjižnici Savsko naselje

  • sreda 29-dec
  • Ure pravljic v Knjižnici Črnuče

  • četrtek 30-dec
  • Adriena Šimotova: Srečanje. Dotik in odtis

  • petek 31-dec
  • Najem Božička
  • Silvestrska večerja 2021/22 v Grand hotelu Union

  • sobota 01-jan
  • Adriena Šimotova: Srečanje. Dotik in odtis

  • nedelja 02-jan
  • Escape room The Key Ljubljana

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Kaj morate vedeti o protestu "Narave ne damo"?   
    torek, 9. junij 2020 @ 14:03 CEST
    Uporabnik: Sonce

    1. Za kaj gre?
    Vlada želi najbolj aktivnim naravovarstvenim in okoljevarstvenim organizacijam zvezati roke in odvzeti pravico, da v postopkih izdaje okoljevarstvenega soglasja zagovarjajo interese narave in okolja. Okoljevarstvenim je to že storila v protikorona paketu, s torkovim glasovanjem na Odboru za infrastrukturo, okolje in prostor pa je blizu izključitev še za naravovarstvene.

    A ne gre se le za pravico sodelovanja, želi nam vzeti kar status delovanja v javnem interesu. Zato je Balkan River Defence prevzel iniciativo in začel organizirati proteste pod sloganom Narave ne damo.

    2. Za kaj gre v ozadju?
    Pod pretvezo krize želijo odstraniti čim več nadzora nad umeščanjem infrastrukturnih projektov v prostor. Odpirajo vrata projektom, ki bi lahko povzročili dolgotrajno škodo naši naravi.

    Ministrstvu, razen neposredno prizadetih lastnikov zemljišč ali dovolj velikih civilnih iniciativ iz samo ene občine, ne bi mogel nihče več oporekati o prekomernih posegih. Glede na prepogoste ugotovitve sodišč, da so odločbe in soglasja ministrstev nezakonita, je to nesprejemljivo.

    3. Zakaj se lahko vmešavamo?
    Poenostavljeno, predstavljamo glas narave in okolja, ki se ne moreta zagovarjati sama, zato nam zakon daje to pravico - kot nekakšnim ombudsmanom. Od podpisa Aarhuške konvencije, ki je osnova za ta določila, je minilo že skoraj 22 let.

    V Sloveniji imamo 28.000 nevladnih organizacij (društva in zveze, zavodi, ustanove) od tega pa jih ima 77 ta status delovanja v javnem interesu na področju varstva okolja oz. ohranjanja narave.

    4. Kako pogosto se organizacije vključujejo v postopke?
    Zelo redko, še redkeje pa preprečijo projekte, kar niti ni vedno namen.

    Od leta 1997 do konca 2019 je bilo izdanih 1033 okoljevarstvenih soglasij, le 30 pa zavrnjenih, to je, da dokumentacija niti po zahtevah po popravkih ni bila strokovno ustrezna. O tem odloča ARSO, ne nevladniki.

    5. Kaj pa vse izsiljevanje investitorjev?
    Znan ni še noben tak primer - gre le za govorice. Nevladniki se od korupcije distanciramo in podpiramo kakršnekoli resne preiskave. Težko je razumeti, kako bi lahko v tako asimetrični situaciji karkoli dosegli z izsiljevanjem in da investitor tega enostavno ne bi dokazal policiji in medijem.

    6. Kdo vse lahko dobi tak status delovanja v javnem interesu?
    Pogoje določata dva ločena pravilnika, v osnovi pa morajo organizacije ministrstvu za tri leta nazaj dokazovati aktivnost in uspešnost delovanja preko različnih kriterijev.
    Za ohranitev statusa moramo vsaki dve leti poročati vsebinsko, finančno in z načrtom dela za prihodnje.

    7. Kakšna je sprememba kriterijev?
    Spremembe so različne glede na obliko organizacije, a vse retroaktivne - pol leta imamo časa, da dokažemo skladnost za dve leti nazaj!?

    Pri društvih zahtevajo določeno število članov, pri tem da za člana štejejo samo javno znanega z dokazilom o plačilu članarine (na samo en način, čeprav so neobvezne), pa še skupščine se mora udeležiti. Torej čisto umetni omejitveni kriteriji, ne zviševanje zahtev po strokovnosti ali višji aktivnosti.

    8. Kdo so te organizacije?
    Od manjših kot je ZEG do ogromnih kot je DOPPS s 30 zaposlenimi in tremi naravnimi rezervati v upravljanju ter Ribiške zveze Slovenije s 140-letno tradicijo. Ob status bomo vsi!

    9. Zakaj se ne združijo?
    Večina organizacij na tem področju je že združenih v mrežo Plan B za Slovenijo. A tako kot v kuhinji za pripravo iste jedi včasih uporabimo več različnih nožev, tako združevanje organizacij v eno samo, ki se ukvarja z vsem po malo, ne bi bilo učinkovito ali higienično.

    10. Kako naprej?
    Zakonodajni postopki gredo dalje, vložena je bila pobuda za ustavno presojo (še parlamentarna zakonodajna služba ves čas opozarja na kršitve), javnost pa je vedno bolj besna. Izrazite svoje mnenje tudi vi!

    Nevladniki ne oviramo gospodarskega razvoja - kot sektor k njemu pozitivno prispevamo - se pa borimo za spoštovanje zakonodaje in trajnostni razvoj. Razvoj, ki bo omogočal, da bo Slovenija še naprej zeleni biser Evrope in v svetovnem vrhu zelenih turističnih destinacij. Za razvoj, ki ne temelji na uničevanju narave.

    Narave ne damo!

    V KOLIKO POSTOPKOV SMO SE VKLJUČILI EKOLOGI BREZ MEJA?

    V naši celotni zgodovini v enega - primer Magna. Pridružili smo se skupini NVO, ki je v dokumentaciji za pridobitev okoljevarstvenega soglasja odkrila več pomanjkljivosti (glavna: necelovitost presoje vplivov na okolje) in se vključila v postopek, da jih pripravljavec odpravi. Z njim in predstavniki Magne smo se celo srečali, kjer so priznali, da so oddali nepopolno dokumentacijo. Vseeno je z njihove strani sledila povsem nepotrebna medijska kampanja z namenom blatitve in spodkopavanja rednih postopkov.

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Balkan River Defence
  • Aarhuške konvencije
  • ločena
  • pravilnika
  • mrežo Plan B za Slovenijo
  • ustavno presojo
  • kot sektor k njemu poz...
  • Več od avtorja Sonce
  • Več s področja * Osveščanje in ekologija

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Trackback

    Trackback URL for this entry: http://www.pozitivke.net/trackback.php/20200609140306575

    No trackback comments for this entry.
    Kaj morate vedeti o protestu "Narave ne damo"? | 0 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2021 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 1,95 seconds