Moja babica

ima take poti,

ki nikoli ne izgubijo hiše,

tudi kadar se stemni

me pot vedno poišče.

Moja babica

ima takšno drevo,

ki noče biti visoko

in kadar plezam nanj,

mi vedno da roko.

December, ti najlepši si
med vsemi meseci,
odet v svojo najbolj
slavnostno obleko...

Naj ves tvoj blišč
se ne konča
s poslednjim
dogorelim
novoletnim
ognjemetom...

Ko bodo moje besede,
zapisane ali pa samo izgovorjene,
obrodile svoje prve užitne sadove,
bo to le posledica moje preobrazbe
iz poeta, ki le v knjigah ždi,
v človeka, ki zares živi.

Za namenček
morda bom tedaj šele zares vzljubila
poleg sebe in številnih knjig
tudi prepotrebna, meni dolgočasna opravila
in številne svoje soljudi.

Danijela Premzl

Prijeten občutek praznikov je čar,
igrajo se snežinke, zime dar,
ko dobri možje obdarijo,
lepega še zaželijo.

Odšel MIKLAVŽ bil darežljiv,
otroke povsod je razveselil,
a že BOŽIČEK prihaja,
pričakovanj ni kraja.

Bo spet jelka okrašena, jaslice lepe,
vselej na Sveti večer te ožive,
k polnočnici bo vabil zvon,
Božič je prišel v naš dom.

Prišel si v na pol meglenem jutru
ko sem čakala te vsa nestrpna.
Nasmeh tvoj bil je topel kakor vedno,
poljub pa nežen in pomirjujoč.
Dan napravil si mi lep.

Roke tvoje čudovite si ovil okoli mene,
potopila sem se v tvoj objem.
bilo mi je toplo, lepo,
kot da je moj ves svet.
Dan napravil si mi lep.

Drugačen veter
bo čez svet zapihal,
topel, izmišljen, svež,
duše bo ljudem zanihal.

Zanihal nekam gor,
nekam vstran od središča
v čustva neznana,
daleč od srca in izhodišča.

Hladen veter izza voglov veje,
kot, da se nesramno smeje,
drobne dežne kapljice,
napravijo resnično turoben dan.

Toda v sebi čutim toploto,
tisto, ki jo podarja dom,
pogled kot iz srca,
objem, ljubezen.

NISMO KAČE STRUPENJAČE
ME, Z OKROGLIMI OČMI -
ME SMO LE BOJEČE KAČE,
STRUPA V NAŠIH USTIH NI.

TISTA KAČA. KI TE GLEDA
KAKOR MAČKE IN HUDIČI,
STRUPENJAČA JE SEVEDA -
A POBEGNE PREJ KOT PIČI

ČLOVEKA KAČE SE BOJIMO,
SAJ DO NAS JE GROB IN GRD;
ČE PRED NJIM NE UBEŽIMO,
NAS POGOSTO ČAKA SMRT

ŠLA NA VRT SEM ČEŠNJE BRAT
SLIŠIM KAČO – JE TO GAD?
KAČA, HITRA, KAKOR STRELA
JE MED KAMNE ODBRZELA.

HITRA, ČRNA LEPOTICA
JE BILA SAMO – ČRNICA;
SKRITA VAME ZDAJ STRMI
S PLAŠNIMI OKROGLIMI OČMI

pogosto jo ljudje zamenjajo za gada - na srečo je izredno hitra in okretna (mislim, da je naša najhitrejša kača?)

Teče reka, nežno žlubodra,
s sončnim žarkom se igra,
leskeče, si po strugi pot utira,
radovedno naokoli se ozira.

Le teči bistra reka svojo pot,
obrežje tvoje polno je lepot,
skrivnostna si kot da šepetaš,
z labodi ki krase te se igraš.

Postrvi te krasijo se bleščijo,
račke plavajo na breg hitijo,
ti ptice obletavajo gladino,
v soncu pregnale vso sivino.

ALEŠ IN MODRIN

ALEŠEK, MALI CICIBAN
LOVI METULJA ŽE VES DAN
METULJČEK LETA KROG IN KROG
UPEHAN FANT PA PRAZNIH ROK

Aleš::
POČAKAJ ME, METULJ MODRIN
POLETI K MENI, POTEPIN
TAKO BI RAD DOMOV TE VZEL
RESNIČNO RAD TE BOM IMEL

Z MENOJ SE BOŠ LAHKO IGRAL
IGRAČKE SVOJE TI BOM DAL
PRINAŠAL TI BOM SLADKOR, MED,
NAJBOLJŠE SADJE ZA PREDJED.

1. GOSENICA

IZ JAJČECA ZLEZEM
POVSOD KORACAM
LISTE OBLEZEM
ŠEST NOGIC IMAM

PLAŠČ PREOBLAČIM
GA KONČNO ZGUBIM
V BUBO SE STLAČIM
DOLGO V NJEJ SPIM

METULJI SMO SE PAJKOV BALI
KI V CVETOVIH SKRITI
SO NA NAS PREŽALI;
BILO TEŽKO JIM JE UITI

BALI SMO SE OS -
LIČINKE Z NAMI SO GOSTILE:
BALI SMO SE KOS -
SO CVETJE POKOSILE.

BALI SMO SE PTIČEV -
SO Z NAMI SE HRANILI;
BALI SMO SE FIČFIRIČEV -
SO V MREŽE NAS LOVILI.

ZBOR JADRALCEV

JADRALCI SMO SE ZBRALI
DOLGO PISMO NAPISALI
»VSEM ŽUPANOM IN VAŠČANOM
VSAKI VLADI IN OBČANOM:

MI, KI V ČRNEM TRNU SPIMO
ŽE KAR DOLGO SE BORIMO
DA PUSTITE ŽIVE MEJE
S ČRNIM TRNOM ZASAJENE

V NJEM GOSENICE ŽIVIJO
IN JADRALCI Z NJIH VZLETIJO
ČRNI TRN VZGAJA NAM METULJE
DRUGIM PA RODI TRNULJE

MOČVIRSKA SKLEDNICA IN RDEČEVRATKA

TISOČE LET SEM NA BARJU DOMA
SKLEDNICA TUKAJ ŽIVIM!
JAZ - RDEČEVRATKA SEDAJ SEM PRIŠLA
TE Z BARJA POČASI PODIM!

TI, RDEČEVRATKA ŽIVIŠ V STANOVANJU
DRUGI TI DAJEJO HRANO
FANTJE SO BOLNO IN V ŽALOSTNEM STANJU
ME VRGLI NA BARJE, NA PLANO

KJE SI ŽIVELA PRED STOTIMI LETI
OD KOD TI PRIHAJA RODBINA?
V AMERIKI NEKDAJ BILI SO UJETI
PRADEDJE IN MOJA DRUŽINA

ČOPASTI ŠKRJANČEK V BTC

KAJ S TEBOJ SE ZDAJ GODI,
ČOPASTI ŠKRJANČEK?
- GLAVA ME TAKO BOLI
KOT BIL BI JAZ PIJANČEK..

OD KJE PRIHAJAŠ? KJE SI BIL?
KJE SI SPLOH DOMA?
-TUKAJ SEM SE IZVALIL….
ZELENA TRAVA JE BILA…….

Lepa želja, odpira mi spomine
se prikradla, a glej spet izgine,
kakor da teman je bil oblak,
ob pogledu nanj zastane ti korak.

Morda zaprosil bom ga za nasvet,
vidim žlahten rdeč tam cvet,
a nemo kakor da le opazuje,
v vetru nejeverno le zmiguje.

Obrnil sem pogled gor v nebo,
kjer ptice v hladu redke še leto,
soncu kakor da hite naproti,
ne bo odgovora, bil sem v zmoti.

Prišel je spet Miklavžev večer,
ki bo obdaril sosedovo hčer,
nasul tam sinu sladkarij dobrot,
že se pripravlja gre na pot v noč...

Spremstvo pisana je družba,
parkeljni, žvenket verig,
še strah ne le pričakovanje,
da otrokom Sv.Miklavž izpolni sanje.

Morda bo mala Tinka spala,
ko na darilce v sanjah bo čakala,
a Mihec jih kar nagajivo gleda,
po glasu parkeljna spoznal soseda.

RISINJA – NAJBOLJŠA MAMA
ČUVA MLADE ČISTO SAMA;
LIŽE JIH IN JIH LJUBKUJE,
VSEM NEVARNOSTIM KLUBUJE.

MLADIM NAJDE SKRIVALIŠČE,
ZANJE SAMA HRANO IŠČE,
MUCKI SE OB NJEJ UČIJO,
KJE, KAKO NAJ KAJ LOVIJO.

RISINJA TAM V MENIŠIJI
IŠČE POT K TOVARIŠIJI;
STEZE NI – UBOGA REVA
DOLGA LETA ŽE SAMEVA.

POLH NA OBISKU

POLH PRIŠEL JE NA OBISK
BIL JE HITER KAKOR BLISK
PLEZAL, TEKAL KAKOR NOR
KAR PO STENAH JE NAVZGOR

POLH JE KAKAL NA VSE KONCE
KAKAL V KROŽNIKE IN LONCE
NAM POKAKAKL MIZO, SKLEDE
IN NAPRAVIL DOSTI ZMEDE

RODOVNIK

MI IMAMO MLADO PSIČKO,
LJUBKO MALO LEPOTIČKO;
MARSIKDO JO RAD POGLEDA
PO RODOVNIKU POVPRAŠA;
MALA PSIČKA NE ODLAŠA
LAJA BESNO DO OBISTI:
»MISLIŠ, DA JE LEP LE TISTI,
KI JE DRAG IN PLEMENIT?!
ČLOVEK, POJDI SE SOLIT!

IZBIRČNA META

MALI MUC – IZBIRČNA META
NOČE RIŽA NE OMLETA
NE KROMPIRJA NE ŠPINAČE
NITI ZELJA IN CVETAČE

JEDEL MAČJE BI PIŠKOTE
IN MESARJEVE DOBROTE;
KER PA TREGA NI PRI HIŠI,
MORA V KLETI JESTI MIŠI

Gore postavljajo,
da ti na njih zidajo cerkve
v tvoji hiši
darujejo, žgejo svojo
in tujo kri,
pred tvojimi očmi
otroke, starce trgajo
ženskam silo,
prsi režejo
pred teboj, vsak dan.