RUŠEVEC
(DVORJENJE IN PRETEP)

ZDAJ V DOLINI JE POMLAD,
V RUŠEVJU ŠE VEDNO MRAZ.
- RUŠEVEC, MOČAN IN MLAD
KURI KAŽEM: TO SEM JAZ

KORACAŠ KOT OKLOPNJAČA!
GLAVO SKLANJAŠ, ČUDNO GRULIŠ!
- REP RAZTEGNEM KOT PAHLJAČA;
LEP SEM, DA SE MENI ČUDIŠ.

V JEZO SPRAVLJAŠ ME IN SMEH;
NEHAJ S SVOJO BAHARIJO!
- S PERJEM VLEČEM ZDAJ PO TLEH;
KURI VOZIM PAČ KOČIJO.

IN NESRAMNO KAŽEŠ RITO,
ČESAR VIDEL ŠE NI SVET!
- NAJ BILO BI PERJE SKRITO,
BELO PERJE, SPETO V CVET?

GLAVO DVIGAŠ, PRHAŠ GLASNO;
DOMIŠLJAV SI, KAR SE DA!
- ZDAJ POVEM TI ČISTO JASNO:
KURA RADA ME IMA!

REP IN KRIVČKE TI POPULIM,
HITRO ZGINI ZDAJ OD TOD!
- JAZ DO KOŽE TE OGULIM,
PERJA ČRNO BO POVSOD!

KURA SI PERESA GLADI
IN POMISLI: »NASTOPAČA!
RUŠEVCA KOT PONAVADI
STA SPOMLADI PRETEPAČA«

Alenka Dobeic

Ruševec živi pri nas nad gozdno mejo, kjer so travnate goličave in ruševje. Petelin je modro lesketajoče črne barve, ima svetlečo rdečo rožo nad očmi, v repu pa dolga, zakrivljena peresa (krivčke). Kura je precej bolj dolgočasnega videza. Ko dvori, razširi rep, tako da se vidi tudi bogat šop belih peres. Ko stopiclja in se pred kuro postavlja s svojo lepoto, pravimo, da »vozi kočijo«.

Ob tem nekako gruli, občasno pa dvigne glavo in prhne. Kura se ob njegovem razkazovanju obnaša, kot da ga sploh ne bi opazila. Od aprila dalje na travnatih čistinah, kjer so še zaplate snega, začnejo kar skupno dvoriti, kar se lahko razvije v krut pretep z ostrimi ostrogami. Nesparjeni ruševec se spopade s sparjenim samcem in mu skuša prevzeti kuro in ozemlje, ki si ga je prvi priboril že jeseni. Kdor je videl in slišal te prizore, jih nikoli ne bo pozabil!

Ruševca lahko ogrozi pretiran odstrel (lovci so ponosni na krivčke, ki si jih zataknejo za klobuk!)