TISOČE LET SEM NA BARJU DOMA
SKLEDNICA TUKAJ ŽIVIM!
JAZ - RDEČEVRATKA SEDAJ SEM PRIŠLA
TE Z BARJA POČASI PODIM!
TI, RDEČEVRATKA ŽIVIŠ V STANOVANJU
DRUGI TI DAJEJO HRANO
FANTJE SO BOLNO IN V ŽALOSTNEM STANJU
ME VRGLI NA BARJE, NA PLANO
KJE SI ŽIVELA PRED STOTIMI LETI
OD KOD TI PRIHAJA RODBINA?
V AMERIKI NEKDAJ BILI SO UJETI
PRADEDJE IN MOJA DRUŽINA
LAHKO SI SEDAJ MOČVIRJE DELIVA
HRANO SI BOVA LOVILI
NEUMNICA, SKLEDNICA, NISEM JAZ KRIVA
LJUDJE SO ME TUKAJ PUSTILI
MOČVIRJE SUŠIJO, VSEENO ŽIVELI
NA BARJU BI DRUŽNO ,V BLIŽINI
DVE BI PROSTORA DOVOLJ NE IMELI
SKLEDNICA, KONČNO IZGINI!
MOČVIRSKA JE SKLEDNICA ŽELVICA PLAHA
ZADNJE STOPINJE SI ŠTEJE
RDEČEVRATKA POČASI PREK BARJA JO MAHA
KORAKA, NA SONCU SE GREJE
Ko se ljudje naveličajo rdečevratk in rumenovratk, ki so jih kupili v trgovini, se jih »usmilijo« s tem, da jih odvržejo na Barju. Ker so naše (edine avtohtone) želve plahe, rdečevratke pa nasilne, so prve že skoraj zginile z Barja. Izčrpane umirajo, saj trošijo svoje moči za beg pred uvoženimi rdečevratkami. Te jim jemljejo prostor in hrano ob vodi. Še nedavno je bilo zelo veliko močvirskih sklednic.(sedaj so ji sicer formalno zaščitili – vendar je že prepozno).
TISOČE LET SEM NA BARJU DOMA
