Napisano nisem vzel kot tolažbo ali povoj za življenjske rane, ampak po mojih možnostih in spoznanjih o dobrem, kar sem kot bitje počel in počnem v smeri resnice tega.

Na netu, kar na neki Googlovi domeni napisane besede, - Nimamo zmeraj prav, in tega resnica, so mi segle globoko v srce do dna.

Res je treba to - prav - približevati le koliko premoremo, v srcu, zmeraj temu, kar je res povsem nedolžno neomadeževano sveto, pa se ne pustiti prevarati, ne samo prevarati, videti in s tem v skladu pošteno ravnat.

Sneguljčica pravi-»Kdor hoče biti lepši od drugih nikoli ne bo dovolj lep«

Nič ne pomaga krinka lažnive enakopravnosti in enakosti.

Kdor ni nepremagljivo pošten do vsakega bitja, to je do tega resnice, ki je v njem in ne bo v skladu s tem ravnal in živel, bo zabredel.

Ali veste kako mnogo je na tem svetu Sneguljčic, a jih sploh ne vidimo.

Vse to je dosti bolj sveto, zelo daleč in popolnejše, od najdolžnejše najnežnejše želje te narave.

Gre se za samo svetost življenja.

Nihče ni vreden tega, da bi se mu dovolilo to, kakorkoli ogrožati, ne glede kdo in kaj je.

Kdor to poskuša, celo, če iz nevednosti počne, je brezkompromisno in nepovratno odstranjen.

Na poti iz padle narave imamo dve bistvene čeri.

Vsi imamo danosti naravo in okolje in zakaj se resnično v vsem tem gre.

Gre za doživljanje, doživljanje samo.

Zakaj si nekoga ali nekaj izberemo?

Zato ker ob tem ali v tem občutimo srečo.

Nekaj nas poveže s tem, nekaj nam to omogoča in to tudi v resnici iščemo.

So stvari, ki brezmejno osrečujejo, vendar kako veliko napako naredimo s tem, če zaradi tega, kar nas brezmejno osrečuje, povzročimo drugim krivico.

Evru še niso dodali nobene nule. Cenam pa ja.

S tem imamo denarja zmeraj manj, ker cene rasejo, da bi pa ga imeli več, pa moramo več delati.

Cene se dvigujejo in ko jih trgovci na zunaj nižajo, ter nam dajejo popuste, nam s tem dajejo pogum, da še tisto malo denarja, kar ga imamo, porabimo prej.

V resnici pa je tako, da tudi nižanje cen, gre na račun ljudi in njihovega dela.

Trgovci, s tem ko dvignejo in spuščajo cene, zmeraj več zaslužijo, ljudje pa imajo denarja zmeraj manj.

Kako bi pa se tako kot nekateri mislijo zlahka, pomagalo človeku.

Tisti, ki so zlorabili svobodo, se niso zadovoljili s polovičarstvom in niso v ljudi samo vtkali napačno, ampak tudi to, da to napačno slavijo in obožujejo kot nekaj najsvetejšega.

Tri osnovna vprašanja; na katera moramo vsak dan v popolnosti odgovoriti z deli.

Kako biti buden pri tem?

Kako pravilno sprejeti in piti kelih trpljenja?

Kako odstraniti tisto bistveno, ki je zgradilo in ohranja ne-božjo osebnost, ter moti razodetje pravega sebstva?

Seme mojega duhovnega nagnjenja je hitro klilo. Skupaj z njim pa je rasel tudi plevel – odpor do pobožnjaštva in fanatizma. Takrat sem zaradi dolgih las, s katerimi sem nasprotoval ustaljenim pravilom, postal tarča vseh, ki so sovražili hipije, tudi policije, ki me je redno ustavljala, preiskovala in nadlegovala. V resnici sem čutil nekakšno žalostno izpolnitev, če so me ljudje sovražili zaradi dolgih las, manjšinske vere ali tega, v kar sem verjel.

Počaščen sem bil, da so me preganjali zaradi plemenitega ideala in da se nisem prodal splošno uveljavljenim merilom. Začelo pa se mi je tudi svitati, da bi si z ljudmi, ki me sovražijo, delil skupno bolezen, če bi jih tudi sam sovražil. Hrepenel sem po tem, da bi se prebil skozi sektaške ovire in odkril notranje bistvo vseh ver, Božjo enost. Na kolidžu sem študiral psihologijo in humanistične vede, toda meditacija in glasba sta bili zame še vedno na prvem mestu.