Imuniteta izbrancev je sramota.
Hči nepravičnosti in privilegija
je ptica roparica iz gnezda sebičnosti,
kjer gnezdijo, se valijo in redijo
tudi neodgovornost in večvrednost,
predrznost, posmeh in pohlep.
Vsi plašni vrabci, sinice,
strah zase vas razdvaja in hromi,
pravičnost nedotakljive naj zaskrbi.

Na enosmerni cesti obupa se najde kdo,
ki smelo vozi v nasprotno smer.
Vest mu je kažipot za soočenja,
ki preprečuje trke z drugače usmerjenimi.
Neznana ali nepriznana smer se lahko izkaže za edino,
ki vodi iz životarjenja v življenje.

Mnogi glasbeniki in skladatelji, so imeli zelo težke trenutke življenja.

To se je zgodilo zaradi razhajanja svetov, saj so nekateri kot umetniki in skladatelji ustvarjali dela, ki so bila tako zelo popolna, da na nek način niso pripadala tem svetu.

Ustvarjali in bivali so v nekem skupnem svetu, zelo velike popolnosti, za mnoge pa je bilo zelo boleče, ko so se zmeraj znova morali soočiti z svetom takim kot je, v katerem so živeli, saj je v njem vladalo vse drugo kot to, kaj je v soglasju s tem, kaj so ustvarjali in v sebi poznali.

Ko sem se začel očiščevati po prvih uspehih,
ko sem bil do konca ponižan z lastnimi dejanji,
me je rešilo to, ker to nisem pripisal ali zameril Bogu kot krivico,
Bogu hvala za to,
temveč sprejel, da sem tak nevrednež
in kljub bolečini z vso ljubeznijo,
ki sem jo zbral z Božjo pomočjo začel znova.

Tisto kaj je resnično lepo,
ostane zmeraj lepo,
z leti samo zori,
ne more pa se pokvariti.

Ko jeza skoči čez planke,
za sabo potegne še sebičnost.
Obe se povežeta z zavistjo,
sovraštvom in maščevalnostjo.
Skupaj častijo zlobo,
popoln gospodar jim je zlo.

Kadar človek hoče biti »boljši« od drugih zabrede velikokrat v pretirani in prikriti perfekcionizem.

S tem si velikokrat naredi iz življenja pekel. Ob teh ali onih obveznostih, ki jih ima cel kup, s tem ko hoče v svoji tekmovalni ječi imeti vse vedno na svojem mestu.

Resnično pameten, pa si v svojem življenjskem slogu poišče pravo sorazmerje v vsem in je všeč sebi in drugim, tudi če je kdaj razkuštran, ker je pri vseh temeljnih stvareh popolnoma naravno ljubeče pošten in dosleden.

Ker upam, ni razloga za obup.

Ker ljubim, se počutim ljubljena.

Ker doživljam z vsemi čuti in čutili,
je vsak moj dan lahko čarobno lep.

Ker vztrajam, lahko računam na uspeh.

Ker ŽIVLJENJE cenim in blagrujem,
prejemam blagoslov Neba.

Danijela Premzl

V številčnosti je moč, zunanja premoč.
Za notranji razvoj pa potrebuješ premislek,
da vest prevzame vodstvo na poti življenja.
Ne potrebuješ črede, ki te običajno potegne v nepremišljenost
ali celo do prepada in propada.

Bog nikoli ne zapusti svojih otrok, vendar pa so Njegovi načrti nedoumljivi; On gradi pot z našimi lastnimi koraki.

Bojevnik luči pleše s tovariši, vendar pa na nikogar ne prenaša odgovornosti svojih korakov.

Bojevnik luči ve: vsi se bojijo vseh. Ta strah se ponavadi kaže na dva načina: z agresivnostjo ali s podreditvijo, ki pa sta obraza istega problema.

Bojevnik luči veruje.
Ker veruje v čudeže, se čudeži začnejo dogajati. Ker je prepričan, da mu lahko lastno razmišljanje spremeni življenje, se mu življenje res začne spreminjati. Ker je neomajen, da bo našel ljubezen, ljubezen pride.

1 % ljudi narekuje zakone drugim,
9 % ljudi se okoristi z luknjami v njih in nadzira,
kako jih upošteva 90 % ljudi.

V navideznem redu, ki temelji na izkoriščanju, pretkanosti in obupu,
ni Božje pravičnosti niti za vzorec,
zato se mu obeta konec.

Neprizanesljiva beseda je škodljiva;
najbolj prav zanj, ki tjavdan jo izreka,
a z njo najbolj sebe na ogled postavlja.

Ne boj se biti samoten popotnik skozi življenje.

Le videti si osamljen in nebogljen.

Za dobro v sebi in drugim v oporo nikomur ne vsiljuj svoje izbire.

Skromen, zadovoljen z darovi narave, si za mir, sožitje z ljudmi in živalmi.

Postani vreden gostoljubnosti Zemlje.

Najprej se vprašajmo, če vsi nimamo takšnega Tomaža v sebi.

Kaj predstavlja pri Jezusu Tomaž? To je del naše duše, ki ne more verjeti. Zakaj?

Gre za izkušnje zaradi katerih človek ne more verjeti in v tem tudi živi.

Mnogi, tudi jaz v mladosti, pomislijo, da Tomaž ni vreden Jezusove dobrote zaradi nevere. Vendar Jezus predobro razume Tomaža v nas. Ta ne verjame, dokler se ne izpolni čas, ko pa se to zgodi se Jezus prikaže.

In kaj je potem. Olajšanje, del duše, ki ni mogel verjeti zdaj verjame, ovira nevere je odstranjena, čas je prišel. Kristusova ljubezen, povzdigne tudi tam kjer smo nemočni, vse tega vredne.

dušo srce razum prevzame žalost ob spominu ko je bilo vse jasno;
upanja polni momenti noči in dneva;
upanje, da se bo tam nekje pojavila senca oko roke ljubezni;
toda čim leta minevajo upanje bledi,
upanje bledi do mere,
da človek stoji pred prazno stranjo knjige razuma,
kjer sploh ni vprašanja,
da noče odgovorov:

torej ostaja le,
sedaj pogosto pozabljena ljubezen.

Ob koncu sposobnosti duše ter razuma, človek stoji pred prazno stranjo "knjige razuma" kjer ni vprašanja ne razlage, zakaj se gre ?

Francosk filozof Jacques Derrida pravi:
"preden eden lahko reče sem teist, mora biti najprej absolutni ateist drugače je vsaka vera naivnost", in kdo trdi "sem ateist" tudi ne gre,je tudi naivnost, če že ne ignoranca dejstva."

Jacques Derrida nadalje pravi:
"kdo od vas mi more reči, ali ,sem teist ali ateist, tega ne jaz ne kdo drugi ne more trditi." (konec citata)

Ljudem se razkrivamo s pogledom, z besedo, dejanjem;
tu in tam komu še z gibom, držo, odzivanjem;
Bogu in naravi pa tudi z mislijo, občutkom in namenom.