Resnična ljubezen nikoli ne idealizira človeka, ampak ga vidi in mu pomaga takemu kot je.

Moramo vedeti, da je popolnost v nepopolnem svetu šele cilj - bližnji ali daljni -
(odvisno od stanja bitja), cilj, do katerega se pride le in edino, na pravilen način.

Kadar pa se kjerkoli prehitro zahteva popolnost, največkrat ravno zaradi take naše ljubezni do idealnega, pride do tega, da ne moremo vzljubiti, nuditi in omogočiti pravi razvoj bitju, na resnični ravni njegovega razvoja, ker je mogoče pod normami neke idealnosti, ki jo mi zaradi nepopolnega uvida od njega zahtevamo.

Slavni govorec je enega od svojih seminarjev pričel tako, da je v roki držal bankovec za 20 dolarjev.
V prostoru, kjer je bilo prisotnih 200 poslušalcev, je vprašal: "Kdo si želi ta 20 dolarski bankovec?"
Roke so se začele dvigovati.

Dejal je:"Dal vam bom ta bankovec, ampak najprej mi dovolite, da naredim tole.
Potem je zmečkal bankovec in ga ponovno dvignil v zrak.
Vprašal je:"Kdo si ga še vedno želi?" Roke so bile še vedno dvignjene.
"Dobro," je odgovoril:"Kaj pa če naredim tole?" Bankovec je vrgel na tla in začel po njem stopati.
Potem ga je pobral, zmečkanega in umazanega.
"Kdo si ga želi sedaj?" Roke so bile še vedno v zraku.

Samo ena pot je,
ki pelje do tega,
da napravimo neko osebo lepo.
Namreč ta, da jo ljubimo.

Z dobrimi dejanji, s pomočjo in tudi s poslušanjem, z mislimi, besedami ter s čustvi pridobimo dober občutek ob svojem prispevku k širjenju dobrega med nami.

Zahtevati ali pričakovati več, bi bilo odveč, vodilo bi v izgubo.

Kdor pozna resnico,
pozna tudi vse poti do nje,
čeprav so različne.

*
Za Božič bi morali darovati samemu sebi ….
čas, čustva, objeme, nasmehe ….
ne stvari.

E. Leon Word

Napačna, ljubeča tiha in mirna prepričanost v nekaj, je tudi ena od norosti,
razočaranje,
pa je od nekdaj edino zdravilo za to.

Življenje je najboljša možnost zaslužiti si človekove
pravice z izpolnjevanjem dolžnosti in spoštljivosti do drugih;
do ljudi, narave, živali, planeta in vesolja.

Vsako zaostrovanje onemogoča razrešitev težav in pravičen dogovor ali sporazum.

Je nerazumno in skrajno predrzno razgaljanje človeškega ega.

Vsi naši
"Saj to pa lahko!"
"Saj samo enkrat!"
"Saj tudi drugi!"
"Saj bo pa kdo drug!"
"Saj lahko šele jutri!"
"Saj imam pravico!"
"Saj sem vedel!"
so tlakovci zgrešene življenjske poti.

Le kako bi božja resnicoljubnost poimenovala večino političnih strank?

Obetavna, odgovorna, solidarna?
Burkaška, koruptivna, maščevalna?
Leporečna, slepilna, svetohlinska?
In ...?

Zapomnite si:
Besede so palčki,
zgledi in dejanja so velikani.

Ko pretkanci koga, opravljenega v njim značilno opravo,
počaščenega pokažejo svetu,
bi ga ljudstvo moralo vprašati,
kaj njegovega je zabarantal,
ob čem vse bo zamižal.
Sicer samo ostane največja šema.

Nešteto besed v katerih iskrenosti ni, zmedo naredi.

Če za prazne besede moč vsa nam gre,
že za eno iskreno samo, moči ne najde se.

Ena iskreno ljubeča sama, bi naredila več, kot druge vse.

In če vsak človek v ljubezni srcu, skromno to ohranjal bi, sčasoma postali bi iskreni vsi.

Brezkončno besed te ni našlo o Bog, če te je iskalo ali ne iskalo, kako težko je to videti,
kako njih brezsrčnost potaplja in uničuje še tisto malo, kar je iskrenega v mnogih ljudeh,

Kot lahko neokusno jed popravita ščepec soli ali ustrezna začimba,
lahko pomagata spremeniti smer življenja dober zgled ali drobec modrosti drugih.

Kot je uničena zažgana jed, je zapravljeno tudi izgovorov in zla polno življenje.