2.Dobrodelni otroški shod proti krznu je uspel!

Shod sta odlično povezovala Jasna iz Bara 1 in Gašper iz Bara 2. Z družabno igro in dobrovoljnimi prispevki za majčke Tvoje krzno je imelo srce, ki so jih nosile pevke Jadranka Juras, Alenka Godec, Alya, Saša Lendero, Tinkara Kovač in Nina iz skupine Tabu smo zbrali 38.000,00 tolarjev za nov dom za živali iz zavetišča za prosto živeče živali.

Na ''krznarskem pokopališču'' smo prižgali svečke v spomin živalicam, saj jih zaradi samo krzna vsako minuto umre 72.

SAN JOSE, 1.12.

Adobe je izdal opozorilo o obstoju pomanjkljivosti v programski opremi Adobe Reader in Acrobat za operacijski sistem Windows, ki bi lahko prekinile delovanje aplikacije, hekerju pa omogočile prevzem popolnega nadzora nad osebnim računalnikom. Prizadete so različice od 7.0.0 do 7.0.8. Adobe je pomanjkljivosti ocenil kot zelo resne, uporabnikom pa začasno priporoča izbris datoteke AcroPDF.dll. (aNET)

Spodbujanje rabe obnovljivih virov energije nima smisla, ce niso najprej ustvarjeni pogoji, ki bi pritegnili investitorje, je na srecanju Biomasa in drugi obnovljivi viri energije ter ucinkovita raba energije za Slovenijo od 2007 do 2023, ki ga je danes v Ljubljani pripravila Zveze drustev za biomaso Slovenije, dejal direktor Agencije za prestrukturiranje energetike Franko Nemac. Po njegovih besedah sta glavni tezavi teh virov visoka cena in nestalna razpolozljivost.

Znanstveniki so ugotovili, da se človeški genski zapis razlikuje precej bolj, kot so prvotno predvidevali.

Raziskovalna skupina iz Velike Britanije, ki je izvedla natančne analize DNK, je namreč ugotovila, da se človeška DNK od osebe do osebe precej razlikuje.

Največ variacij se pojavi na področju genskega zapisa, ki sicer ne vpliva na zdravje človeka, medtem ko do nekaterih variacij prihaja prav na področjih, ki igrajo ključno vlogo pri nekaterih bolezenskih okvarah.

Zastonj objem sredi Ljubljane - poročilo s prvega deljenja objemov v Ljubljani

Priblizeval sem se Presernovemu trgu in v rokah drzal transparent z napisom ZASTONJ OBJEM. "Kaksna bo zdaj reakcija ljudi," sem pomislil in drzal papir k sebi. Nekaj sekund sem obstal, gledal mimoidoce in nisem vedel kaj storiti. "Kaj pocnem tukaj," sem si rekel. "Mi je res tega treba? Skoraj vsi so mi rekli, da je v Sloveniji to skoraj nemogoce izvesti. Kaj pa ce me nihce ne bo zelel objeti?"

Mami: »Joj, poslušajte, pri sosedu se spet pretepajo. Tega ne morem več prenašati!«
Peter: »Oči, pejt tja pa reci, naj nehajo. Anže joka!«
Oči: »Ne morem, sine, nimamo se kaj vtikati v družinske zadeve. A ne bi šel raje v svojo sobo?«

Vzravnana drža med sedenjem lahko hrbtenici povzroči več škode kot koristi.

Znanstveniki menijo, da je najboljši položaj med sedenjem za pisalno mizo za okoli 135 stopinj nagnjen hrbet.

Med raziskovanji severovzhodnih havajskih otočij so raziskovalci naleteli na niz znanosti še neznanih bioloških vrst.

Mednarodna skupina biologov je odkrila novo vrsto raka, več novih vrst koral, morskih zvezd, morskih polžev in školjk.

Dež majhnih delcev, ki prihajajo od zunaj našega osončja in padajo na Zemljo, bi lahko pomagali pri segrevanju Zemljinega podnebja, so dejali raziskovalci, ki so raziskovali povezavo med kozmičnimi žarki in nastajanjem oblakov v naši atmosferi.

Skladno s to teorijo, ki jo je raziskovalec Fangqun Yu z Univerze v New Yorku objavil v publikaciji Revija za geofizikalne raziskave – Fizika vesolja, se atomski delci izven sončnega sistema premikajo z ogromno hitrostjo v Zemljino atmosfero in pri tem cepijo molekule zraka v ione, ki lahko ustvarjajo pogoje za nastanek oblakov, vendar le v primeru, da so v zraku prisotne posamezne ključne kemikalije.

Stephen Hawking trdi, da bodo ljudje, če bodo želeli preživeti, morali zapustiti Zemljo.

Po njegovem mnenju bodo fiziki in znanstveniki morali najti način, s katerim bodo ljudi na krovu vesoljskih ladij ponesli v vesolje, kjer bodo ljudje kolonizirali planete, ki jim bodo nudili primerne pogoje za življenje.

Zveplo se v industriji veliko uporablja: za baterije, cistila in sredstva proti plesni. Zveplova kislina je na primer ena izmed najpomembnejsih surovin v industriji. Kljub temu pa zveplo igra pomembno vlogo pri treh velikih okoljskih problemih: lokalna onesnazenost zraka in smog, kisel dez ter globalne spremembe okolja.

Glede na zadnje raziskave Eurobarometra, malo več kot polovico Evropejcev sprejema gensko spremenjene organizme, če le-ti izboljšujejo kvaliteto življenja. Posebno podporo dajejo uporabi gensko spremenjenih organizmov (GSO) v medicini in industriji.

V nasprotju z modificiranimi organizmi pa gensko spremenjeno hrano sprejemajo z večjim zadržkom. Najbolj so skeptični pri uživanju take hrane predvsem zaradi potencialnega tveganja na zdravje, prav tako pa so izrazili moralne zadržke.

Študije, ki so jih izvedli raziskovalci podjetja Dagens Industri, so pokazale, da Švedi veliko bolj zaupajo svoji domači trgovini Ikea kot pa cerkvi.

Kar 80 odstotkov prebivalcev Švedske namreč popolnoma zaupa svoji trgovinski verigi.

Ne glede na to, da je večina Švedov protestantov, je le 46 odstotkov vprašanih povedalo, da so vključeni v neko versko skupino.

Znanstveniki se strinjajo, da povečana koncentracija CO2 vpliva na globalno porast temperature, kar seveda za sabo potegne tudi globalne klimatske spremembe od taljenja ledu na obeh polih Zemlje, zvišanje morske gladine, prav tako pa povečana koncentracija daje izdaten prispevek tudi k izumrtju velikega števila rastlinskih in živalskih vrst.

Nekako nam je znano v kolikšni meri se lahko sami lotimo tega problema, torej kolikšen je tisti človeški faktor, ki bi lahko vplival na zmanjšanje CO2 v ozračju, manj znana pa je prečiščevalna moč samih gozdov. Je morda možno, da nam stari gozdovi, ki živijo stoletja, pomagajo pri tej nalogi ali ne? Nova dognanja tokrat prihajajo iz južne Kitajske.

Rezultati raziskave organizacije za kmetijstvo in prehrano (FAO) so pokazali, da se zaradi zivinoreje v ozracje sprosti vec toplogrednih plinov kot pri uporabi transportnih sredstev. Po podatkih FAO predstavlja gnojilo, proizvedeno v zivinoreji, 65 odstotkov dusikovega dioksida, ki se sprosti zaradi clovekovih dejavnosti in prispeva k segrevanju ozracja skoraj 300-krat vec kot sproscanje ogljikovega dioksida, poroca nemska tiskovna agencija dpa.

Po dveh dneh pogajanj Sveta za ribistvo so Evropski ministri spekulirali ali bo globokomorski stalez pri cezmernem ribolovu prezivel se naslednjih 4 do 5 let. Kljub nasvetom znanstvenikov iz Mednarodnega sveta za raziskovanje morja (ICES), naj se lov na oranzne sluzoglavke, modrega lenga in globokomorskega morskega psa takoj prepove, so se ministri dogovorili le za skromno zmanjsanje v letu 2007 in 2008, s ciljem dokoncne opustitve pa sele do leta 2010/2011. Nevladna okoljska organizacija Seas At Risk je ministre obtozila pomanjkanja politicnega poguma, poleg tega pa je sokirana nad njihovo pripravljenostjo poigravanja s prihodnostjo celotnih ekosistemov.

Na jugu Indije je Dalai Lama, izgnani duhovni in državni vodja Tibetancov, spregovoril sto tisoči množici in jih pozval k miru, sočutju, prav tako pa je nakazal naklonjenost vegetarijanstvu.

Še posebej se je osredotočil na Kitajski narod in jih opozoril s svojim toplim šarmantnim, uglajenim nasmeškom, da to ni poziv ali prošnja, da naj bo Tibet ponovno svoboden in popolnoma neodvisen od Kitajske in da ne mara, da bi ga uvrščali med separatista. Z občudovanjem je spregovoril o Kitajskih dosežkih, o njihovem sistemu vladanja, o razvijajoči infrastrukturi odkar je Tibet kot avtonomna regija priključena Kitajski in da bi bilo nezaslišano, če bi bila njegova želja, da bi dušil ekonomski napredek svojega naroda.

Dieta stotih kilometrov

Ko se tipični Američan usede za mizo, pripravljen za obedovanje, je skoraj vsa sestavina na njegovem krožniku prepotovala okoli 1.5000 kilometrov. In nekomu se je pri tem porodilo vprašanje:« Le kakšna bi bila ta ista slika, če bi se za leto dni prehranjeval le z lokalno hrano?«

Raziskava, ki jo je objavila Evropska agencije za okolje, je pokazala, da je vec kot cetrtina obmocja Evropske unije padla direktno pod sirjenje urbanih obmocij. Samo med leti 1990 in 2000 je bilo pozidanih vec kot 800.000 hektarov (trikratno ozemlje Luksemburga).

Piše: Janez Drnovšek

Kako globoko zna biti medijsko in politično dno, so si mnogi med vami lahko ogledali v torkovi oddaji naše nacionalne televizije. Nadebudni snovalci oddaje, ki imajo na očeh le številke gledanosti in reklame, so tokrat presegli sami sebe. V oddajo so povabili najbolj demagoškega politika na eni strani in predstavnike marginalizirane narodnostne skupine na drugi. Želeli so show in dobili so ga. Saj drugega ni bilo za pričakovati: zmerjanje, žalitve, poceni zasmehovanje. Politik, ki so ga povabili, drugega tako ne zna in so morali pričakovati, da se bo zgodilo to, kar se je: najbolj sramotna oddaja v zgodovini samostojne Slovenije. In marsikoga je bilo res sram, da se to dogaja v Sloveniji.

Marsikdo pa se je dal poceni demagogiji potegniti v blato in je navdušeno pritrjeval sovražnemu in primitivnemu govoru. V razgretem ozračju zadnjih tednov, ko je duh nestrpnosti in sovraštva ušel iz steklenice, kamor smo ga zaprli, ko smo si še prizadevali za vzpostavitev moderne, pravične in do manjšin strpne države, to pravzaprav ne preseneča več.

Prispevek Slovenca k podnebnim spremembam je v povprecju 10 ton CO2 emisij/leto. Znanstveniki ocenjujejo, da je emisija na prebivalca Slovenije, ki bi bila pogoj za stabilno ravnovesje podnebja okrog 2 t/leto.

Tu pa je seznam 10 preprostih stvari, ki jih lahko vsakdo naredi za ublazitev globalnega segrevanja:

1. Zmanjsaj temperaturo svojega doma za 1°C in s tem zmanjsaj letno do 300 kg emisij CO2 v svojem gospodinjstvu, saj se povprecno 70 % energije v gospodinjstvu porabi samo za ogrevanje. Ta izracun temelji na predpostavki, da se prihrani od 5 do 10 % energije na zmanjsano stopinjo Celzija temperature.

Sfinga bi naj bila stara vsaj 4.500 let, vendar nekateri trdijo, da sega v obdobje pred 9.000 leti.

Večina arheologov meni, da je Sfinga stara 4.500 let, vendar drugi trdijo, da bi sodeč po vzorcih preperevanja, ki jih je moč zaslediti na Sfingi, lahko nastala še veliko prej.

Že več let egiptologi in arheologi menijo, da nastanek čudovite Sfinge sega v obdobje okoli 2500 pr.n.št., vendar pa so nedavne študije pokazale, da je bila izgrajena nekje v obdobju 7.000 let pr.n.št.

Evropska komisija bo v sredo sporocila ocene nacionalnih nacrtov za trgovanje z izpusti ogljikovega dioksida v letih 2008-2012 za enajst drzav clanic EU, med katerimi pa ni Slovenije. Komisija je ob tem danes predstavila podatke o trgovanju z izpusti, po katerih je Slovenija med dvanajstimi drzavami, ki z obstojecimi ukrepi ne izpolnjujejo kjotskih ciljev za trgovanje z izpusti. Po teh podatkih bi Slovenija tudi ob uvedbi dodatnih ukrepov v zrak se vedno izpuscala prevec ogljikovega dioksida.