|  Predsednik republike Janez Drnovšek na spletni strani Gibanja za pravičnost in razvoj opozarja, da je vlada pred kratkim državnemu zboru po skrajšanem postopku poslala v sprejem popravek zakona, ki bo olajšal dostop do pesticidov in s tem posledično povečal njihovo uporabo. Toda ali je to res interes državljank in državljanov, se sprašuje. Po njegovem mnenju je to interes nekaterih lobijev, ki si obetajo večji dobiček. "In to na račun zastrupljanja okolja in na račun našega zdravja," poudarja.
"Vsi vemo, da pesticidi zastrupljajo nase vode, da ne govorimo o hrani, ki se proizvaja s kemikalijami in zastruplja nase organizme. Človek bi pričakoval, da smo vsaj na tem področju dosegli zadostno raven zavedanja in bomo poizkušali uporabo pesticidov v kmetijstvu zmanjševati in postopno uvajati ekološko cisto pridelavo. Pa temu ni tako," opozarja Drnovšek.
"Če je že kmetijska ministrica pod pritiskom interesnih skupin predložila taksne popravke zakona, kje so drugi, ki morajo braniti interese okolja in zdravja? Kako je lahko to potrdilo ministrstvo za okolje, da ne govorim o ministrstvu za zdravje," se sprašuje predsednik Gibanja za pravičnost in razvoj.
Po njegovem mnenju je sicer se vedno čas, da škodljivi zakonski popravek umakne sama vlada ali da ga zavrnejo poslanci v DZ. "Seveda, če ne bo kdo rekel, da je interes vladajoče koalicije, da sprejmejo tak predlog. Vendar, če me spomin ne vara, je tudi ta koalicija prisegala na cisto okolje in na človekovo zdravje. Drugače državljani zanesljivo ne bi glasovali zanjo," je se zapisal na spletni strani gibanja.
Vir: http://www.umanotera.org/
Komentarji:
Clinton: "Zmagali bomo s tehnologijo ne z znanostjo"
"Tehnologija" mimo prizadetih je mogoča samo z nąšim privoljenjem. Razum in usta imamo. Svobodna demokratična družba bo mogoča samo, če si jo ustvarimo. Zanašanje na lepe besede kot svobodna in demokratična je točno to, kar od nas pričakujejo in česar si ne smemo narediti. Pooblastila veljajo do preklica.
Kjer je volja, je pot.
Na nas je, da postavljamo meje.
LP Meta Vrhunc
Da kdo spi?
Zdi se.
Pa ne.
Eni bi radi s kupljeno evropsko ekspertizo dokazali, da je soobstoj mogoč in za Slovenijo sploh super,
drugi z argumenti neodvisnih znanstvenikov in organizacij, ki jih vodi odgovornost, opozarjajo na kruto resnico in apelirajo:
Streznite se vendar! Ne dovolite, da postane tudi za nas prepozno!
Najpomembnejąa tema ta čas.
Morda v vsem naąem času. Za vse. Izjem ni.
Prepošiljam za širjenje.
Za Združenje za zdravo Slovenijo
Meta Vrhunc
|
NE ZAMUDITE
Drnovšek opozarja na posledice popravka zakona o pesticidih
Prispeval/a: Drago dne ponedeljek, 11. december 2006 @ 16:44 CET
Kolikor je meni znano, noben zakon ne more iziti v Uradnem listu RS, če ga prej ne podpiše Predsednik RS. Tako enostavno je to. Včasih je dovolj samo nič storiti.
Caganje ne prinaša nikakršnih darov. Deluje po principu, psi lajajo, karavana gre dalje.
Drnovšek opozarja na posledice popravka zakona o pesticidih
Prispeval/a: Tatjana Malec dne torek, 12. december 2006 @ 08:41 CET
Beda duha je strup, hujši od pesticidov, ki morijo žuželke in prihajajo v prehrambeno verigo človeka. Beda duha je tisti nevidni strup, ki uničuje razsodnost in trosi po planetu sovraštvo.
Dolgi so dnevi in noči kadar človek zre bedi duha v njene slepe oči.
Tatjana
Drnovšek opozarja na posledice popravka zakona o pesticidih
Prispeval/a: Drago dne torek, 12. december 2006 @ 13:38 CET
No, pa smo tam, Tatjana. Počasi le spoznavamo, da bolezen duha nekoliko prednjači pred bolnim telesom. Res je, da Karl Wilhelm von Humboldt govori o slabih mislih. Kaj pa so to slabe misli kot le bolni duh.
Ono nedeljo, ko se je bilo že skoraj pozabilo lokalne volitve, so na plan prišli že mestni redarji. Sami so povedali, da so prišli delati proti njihovi volji. Kar tako so morali priti, na befel, kljub temu, da ni bilo izrednih razmer. Ljudje so se na njih jezili, da še v nedeljo nimajo miru. Eden od njih je celo dejal, da je sedaj pod novim županom še slabše. Redarka pa mu je zelo nežno zabrusila, da ljubljančani so nepopravljivo naivni.
O redarkini izjavi sem nekoliko razmišljal in ugotovil, da ljubljanska naivnist je samo zunanji izgled nečesa bolj globljega. Bistvo te naivnosti je v slabih mislih oz. v njihovi požrežnosti. Kdor jim več obljubi in prepričljivo, temu dajo sebe oz. svoj glas. Običajno sledi hladen tuš, do naslednjega kroga, kar se vse ponovno ponovi.
Ali ne priznava požrešnosti tudi Rimska cerkev in tudi druge kot enega izmed temeljnih grehov. Ali nimajo grehi temelj v bolezni duha? In ali se res da bolezen duha pozdraviti samo s spovedjo ali pa z obžalovanjem, da tega ne bomo več storili, ali pa morda z nekimi medikamenti? Ko se krog povrne, storimo isto. Smo tako kot na nekem ringelšpilu in ne upamo sestopiti, ker se bojimo, da se nam lahko kaj zgodi. Vemo pa, da se ta stvarca vrti vedno hitreje in da prej ali slej bo počilo in mi bomo odleteli in strah se bo uresničil. Strah pa ni nič drugega kot podzavestna želja, da se nam mora to uresničiti, kar se bojimo. Ta prestrašenost pa je resnična bolezen duha, ki se prej ali slej realizira na materialnem svetu.
Strah pa producirata tako frak kot talar. Svoje cilje gospodovanja želita pač uresničiti. Celo v njihove vrste prihajajo strašljivci od prestrašencev. Zato Janezi ne morejo nič več pokazati kot to, kar so se kot Janezki naučili.