Nekateri ledeniki na svetu se topijo več kot dvakrat hitreje kot v preteklosti. Najbolj so ogroženi ledeniki v Alpah in Pirenejih.

Med letoma 1980 in 1999 se je ledenik v povprečju letno zmanjšal za 30 centimetrov, medtem ko je leta 2006 ta številka narasla kar na meter in pol, kažejo podatki programa ZN-a za okolje (UNEP). Strokovnjaki so zaradi alarmantnega stanja pozvali k takojšnjemu ukrepanju, saj bomo drugače priča katastrofalnim posledicam.

Spoštovani minister za okolje in prostor Janez Podobnik : Ob 22. marcu - mednarodnem dnevu voda, vam z žalostjo sporočamo, da v Ankaranu še niso umaknili črne gradnje ob školjčni sipini. Navkljub vaši obljubi lani v Ljubljani, da se bo umaknila carinska ograja in nasutje – parkirišče za avtomobile, se barbarizem, degradacija in uničevanje bogate naravne in kulturne dediščine slovenske Istre nadaljuje.

Če ne bomo zahtevali konca zatiranja in uničevanja narave in nespoštovanja prava s strani koprskega pristanišča in kapitala, bomo izgubili pravico govoriti o pravni državi v Sloveniji. Gre za zadnjo zgodovinsko možnost v slovenski Istri, da se uredi reki Rižani – edini reki, ki izvira in se izliva v Sloveniji – prost dostop do izliva v morje v Ankaranu in da se ob reki uredi učna pot od izvira do izliva v morje, katera bo med najlepšimi v slovenski Istri, saj nas bo popeljala od morja do zaledja Istre.

Ob Svetovnem dnevu voda 22. marca opozarjamo in opominjamo
Jutri bomo obeležili svetovni dan voda. Voda je naravna dobrina ker je nujna za obstoj živega sveta. Voda je tudi politična dobrina, saj se je dotikajo mnoge družbene dejavnosti, s katerimi urejamo medsebojni položaj človeka oziroma družbenih skupin. Z uravnavanjem rabe vodnih količin in urejanjem vodnega prostora zadovoljujemo človekove potrebe tako materialnega kot duhovnega značaja.

Ob tem moramo upoštevati načela varovanja obstoja in obnove ekosistemov. Ne sme nas zavesti dejstvo, da smo v Sloveniji, kot radi rečemo, 'bogati z vodo'. V Sloveniji imamo vodnih količin na prebivalca Slovenije res več kot ga ima povprečen Evropejec.

Zadnji občinski svet občine Trbiž je odobril načrt za zgradnjo smučarske proge na območju Trbiške občine. Ta načrt bi razdejal in premestil najstarejšo pot na svetišče Sv. Višarji (obstaja že od druge polovice 14. stoletja), ki se imenuje “Sentiero del Pellegrino” oz. Romarska božja pot, ki se odvija iz Žabnic.

Deželna družba Promotur S.p.a., ki upravlja in gradi smučarske infrastrukture, sedež v Trstu v ulici Trento 2, administracija v Tavagnacco (Ud) v ulici Palladio 90, je izvedla načrt proge in ga predstavila v javnost brez da bi imela že podpisane dokončne pogodbe z lastniki zemljišč na katerih se bo proga odvijala (v prvi vrsti F.E.C in žabniška soseska); torej prej kot bi bila realno gotova da lahko zgradi progo, ki bo požrla več milijonov evrov javnih sredstev.

Najdebelejša, najstarejša in najtrdnejša ledena plošča morske površine v bližini Severnega pola se topi in to je zelo slab znak za prihodnost arktičnega ledenega pokrova. Nasini satelitski posnetki so prikazali, da se je stari ledeni pokrov stalil na eno od najtanjših stopenj do sedaj.

Taljenje arktičnega ledu sicer ne povzroča naraščanja morske gladine, kot ga povzroča taljenje ledenikov na Grenlandiji ali Antarktiki, vendar prispeva h globalnemu segrevanju, ko reflektiven in svetlobo odbijajoč led zamenja temna morska voda, ki sončevo vročino absorbira.

Vir: dne.enaa.com/

Razvojna agencija Sinergija je v sodelovanju s tehnološkim grozdom – grozdom inštalaterjev energetikov – v Martjancih v Bistri hiši postavila na ogled razstavo sistemov obnovljivih virov energije ter prikaz sodobnih pristopov in materialov k energetsko učinkoviti obnovi starega objekta.

Razstava vključuje shematski prikaz delovanja sistema koriščenja sončne energije s sončnimi kolektorji za ogrevanje prostorov in sanitarne vode, sistema ogrevanja na lesno biomaso in fotovoltaičnega sistema za proizvodnjo električne energije.

Naši potomci bodo leta 2050 dobili od nas zelo neprijazne razmere za življenje, če do leta 2030 človeštvo nič ne bo naredilo za zmanjšanje vplivov na podnebje.

Ljudi, ki bodo leta 2050 živeli na zemlji, čakajo vročinski valovi, suše, poplave, viharji, ki bodo uničevali ključno infrastrukturo in poljščine, če se bodo povečevali izpusti toplogrednih plinov in se bo povprečna temepratura na zemlji povečala za 1,7 do 2,4 stopinje celzija, piše v poročilu OECD, ki so ga objavili.

Slovenska prestolnica se bo v času predsedovanja Slovenije Svetu EU pridružila prvim trem metropolam na svetu, ki so opozorile z razstavo Živi na ogrožene živalske vrste, biološko raznovrstnost in na trajnostni razvoj.

Vsebine razstav:
- Razvite države porabijo 80 odstotkov svetovne energije - od tega je 80 odstotkov goriv fosilnih, kot so nafta, premog in plin.

Populacija tigrov naj bi se v zadnjih 25 letih prepolovila, tako da naj bi trenutno na svetu bilo le še 3.500 tigrov. Svetovni sklad za divjo naravo (WWF) opozarja, da je Južnokitajski tiger, ena izmed podvrst, na robu izumrtja, še posebej zaradi velike uporabe tigrovega telesa v medicini.

V Indiji pa so največja grožnja za tigre revni kmetje, ki želijo zaščititi svoj najpomembnejši vir za preživetje. Indija naj bi se na začetku 20. stoletja ponašala s 40.000 tigri, danes pa naj jih ne bi bilo več kot 1.400.

Gorivo v današnjem času pridelujejo iz najrazličnejših surovin, od živilskih ostankov do raznoraznih odpadkov. Američani so odkrili novo metodo, ki je še posebej zanimiva.

Ameriški raziskovalec Frank Pringle, med kolegi znan tudi kot "človek mikrovalovka", si je izmislil edinstven način pridobivanja dizelskega goriva.

Miroljubno kmetijstvo, ki se je začelo razvijati v Nemčiji pred 24 leti, je način kmetovanja, ki pomeni pridelavo kvalitetnih in zdravih živil v polnem soglasju z življenjem narave. Gre za klimi prijazno kmetijstvo brez masovne živinoreje (oz. uporabe živali za zadovoljevanje človekovih potreb), brez gnojenja z gnojem in gnojnico ter brez kemije.

Kmetje miroljubnega kmetijstva ščitijo živali in naravo, ne morijo in ropajo narave. Zlato pravilo: „Kar nočeš, da tebi kdo stori, tega tudi ti nikomur ne stori“ je postalo v miroljubnem kmetijstvu vodilna misel pri delu za naravo in živali.

Minister Podobnik – vzvodi za odpravo pravne praznine glede gojenja GS rastlin so v vaših rokah!

Tik pred začetkom nove setvene sezone je pravna prazninaglede gojenja gensko spremenjenih rastlin v Sloveniji spet razburkala duhove. Vendar pa ima minister Podobnik zdaj v rokah vse vzvode, da vsaj za letošnje leto to praznino odpravi z odločbo o t.i. varnostnem pridržku – tako zatrjujejo na Inštitutu za trajnostni razvoj in Greenpeace-u.

Predstavniki ITR in Greenpeace-a so strokovnim službam Ministrstva za okolje in Ministrstva za kmetijstvo poslali nekaj novih znanstvenih študij, ki so nastale šele po avtorizaciji koruze MON810 (edine GS rastline na sortni listi EU). Nove študije predvsem dokazujejo škodljivost te koruze na netarčne organizme, ki niso bili predmet ocene tveganja ob podelitve avtorizacije.

Svetovne zaloge žita se vsako leto manjšajo. Cene so rekordno visoke.

Pek in ekološki kmet iz Velike Britanije verjame, da je rešitev v gojenju lastnega žita v vrtu. Zakaj ne bi “gojili kruha” tako, kot gojimo svojo zelenjavo. Mnenja smo, da je moč gojiti žito le na ogromnih površinah, vendar je to rastlina kot vsaka druga. Je kot trava.

Ni veliko stvari, ki ti lahko nudi večje zadovoljstvo kot je da vzgojiš lasten kruh in ga deliš z družino in prijatelji.

Slovenski potrošniki niso naklonjeni obstoju in uporabi GSO. Laboratorijske študije so znova dokazale, da GSO-ji škodujejo človeku, živalim, rastlinam in prsti.

Nacionalne kampanje >Brez GSO!< do konca lanskega leta že tretjina slovenskih občin sprejela izjavo, v kateri občine ne izražajo le svojega nasprotovanja gojenju GS rastlin, temveč od pristojnih politikov zahtevajo tudi ustrezno ukrepanje.

Ostale video prispevke na temo GSO si oglejte na tej povezavi www.s12.si/component/option,com_seyret/Itemid,61/catid,17/

IBM je izdelal brezplačno spletno igro Powerup, ki naj bi mlade spodbudila k raziskovanju in učenju o tehnoloških principih.

Igra najstnike postavlja pred izziv reševanja planeta Helios pred ekološko katastrofo, za zmago pa je treba rešiti tri naloge, povezane z energijo sonca, vetra in vode, in to preden peščeni viharji, poplave ali oblaki smoga reševanje planeta onemogočijo.

Ste se kdaj vprašali, kako bi bilo videti, če bi vse vaše obleke, pralne stroje in toaletni papir, ki ste jih kdaj koli uporabili, nakopičili na vaš vrt? Ali pa, če bi legli v ves kruh, ki ga boste pojedli v svojem življenju ali se okopali v skodelicah kave, ki jih boste popili?

Human Footprint je odličen dokumentarec, ki uporablja umetnost in znanost, da razišče vpliv, ki ga ima povprečen človek na planet. Avtorji analize in dokumentarnega filma so vse to predstavili tudi na spletni strani.

Poročilo kaže, da več kot dve tretjini Evropejcev/k raje vidi, da se okoljske odločitve sprejemajo na ravni Evropske unije. Vedno bolj se tudi zavedajo vloge okolja v njihovem vsakdanu (več kot 95 % jih meni, da je varstvo okolja pomembno, okrog 80 % jih je mnenja, da okolje vpliva na kakovost njihovega življenja in da morajo prispevati k varstvu okolja).

Iz poročila sledi, da so Evropejci/ke najbolj zaskrbljeni zaradi klimatskih sprememb, onesnaževanja okolja in nesreč, ki jih povzroči človek. Slovenci/ke se glede na izsledke raziskave čutijo precej bolj informirane o okoljskih

Info:http://europa.eu/rapid/pressReleasesAction.do?reference=IP/08/445&format=HTML&aged=0&language=SL&guiLanguage=en

Evropski parlament je na plenarnem zasedanju v Strasbourgu 13.3.2008 s 343 glasovi za, 11 proti in 11 vzdržanimi glasovi sprejel poročilo na lastno pobudo, ki ga je pripravil poslanec Claude TURMES (Zeleni/EFA, NL), v podporo pobudi Komisije o oblikovanju svetovnega sklada za energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije (GEEREF).

Info: http://www.europarl.europa.eu/sides/getDoc.do?pubRef=-//EP//TEXT+TA+20080313+TOC+DOC+XML+V0//SL&language=SL

Anketa »Ambicioznost ciljev EU v boju proti podnebnim spremembam«

Na spodnji povezavi najdete kratko anketo z naslovom  »Ambicioznost ciljev EU v boju proti podnebnim spremembam?«. 

Info: http://www.predsedovanje.si/sl_si.utf-8/ankete/podnebne-spremembe.html

Dragi prijatelji!
Medtem ko se 820 milijonov ljudi v državah v razvoju sooča s pomanjkanjem hrane, bogate države hrano sežigajo v biogoriva. Biogoriva, ki jih izdelujejo iz kulturnih rastlin, bi naj omilila podnebne spremembe, v resnici pa prispevajo z oddajo toplogrednih plinov k hitrejšemu odvijanju le teh. Dodatno dvigajo cene koruze, pšenice in ostale hrane.

Niso vsa biogoriva slaba (npr. biogoriva iz sladkornega trsa), ampak brez strogih globalnih standardov, bo masovna proizvodnja biogoriv še naprej višala cene hrane in pospeševala podnebne spremembe.

Prvič v več kot 10 letih je zmanjšala dovoljeno vsebnost ozona pri tleh, ki pripomore k tvorbi smoga, kar naj bi po podatkih agencije vsako leto rešilo 4.000 življenj. V nasprotju z ozonom v stratosferi, kjer oblikuje zaščitno plast nad Zemljo, ozon pri tleh škoduje pljučem in povzroča velike težave astmatikom ter viša možnosti za vnetja dihal.

PETICIJA ZA ZAČASNO PREPOVED GOJENJA GSO V SLOVENIJI IN ZA PODPORO ZAKONU O MORATORIJU

Na pobudo poslanke Cvete Zalokar Oražem je poslanska skupina Zares vložila predlog zakona o moratoriju na gojenje gensko spremenjenih organizmov. Na spletnih straneh www.zares.si/peticija je objavljena peticija, kjer se lahko podpišete in s tem podprete začasno prepoved namernega sproščanja gensko spremenjenih rastlin v okolje.

Krčenje gozda lahko vpliva na tok oceanov, pa tudi na zaloge ogljika
Zaradi globalnega segrevanja bo do leta 2030 izginilo 60 odstotkov amazonskega gozda, kar bi lahko povzročilo katastrofalni globalni dvig temperature, so po poročanju tujih tiskovnih agencij med drugim opozorili na konferenci pogodbenic okvirne konvencije ZN o spremembi podnebja (UNFCCC), ki je potekala na indonezijskem otoku Bali.

Pomen amazonskega gozda ne bi smel biti podcenjen, so še opozorili pogajalci na Baliju, saj ni samo bistvenega pomena za ohranjanje globalne temperature, ampak pa je tudi velik vir pitne vode. Krčenje gozda lahko vpliva na tok oceanov, pa tudi na zaloge ogljika.