Ta teden smo bili spet priča zelo neposrednemu dokazu segrevanja ozračja - odlomil se je velik del ledene plošče na Antarktiki. Za komentar smo povprašali Lučko Kajfež Bogataj.

Ena največjih slovenskih strokovnjakinj na tem področju, klimatologinja z Biotehniške univerze meni, da je odlom kosa Wilkinsonove ledene plošče le začetek kolapsa celotne plošče, kar bo že sedma taka velika plošča na Atarktiki v zadnjih 30 letih, ki bo nepovratno končala v morju.

"Za zdaj se je odlomil kos, ki predstavlja le 4 odstotke celote, a je to že napoved dezintegracije celotne plošče, saj ta štrli v vse toplejše morje. Proces se je začel okrog leta 1990, in ostane ji kvečjemu kako leto, saj jo skoraj v celoti obdaja vse toplejši ocean, ki ima v poletnem času tudi vse manj ledu. Še pred desetimi leti so plošči napovedovali vsaj 30 let obstoja, zdaj pa je jasno, da procesi potekajo hitreje od pričakovanj," je za MMC povedala Lučka Kajfež Bogataj.

Kos velikosti Krfa
Gre za 41 krat 2,5 km velik kos (za lažjo predstavo: velikost otoka Krfa), a po mnenju strokovnjakov to za zdaj ne bo bistveno vplivalo na vsesplošno gladino morja. Problematično pa je, meni Kajfež Bogatajeva, da se bo proces zanesljivo nadaljeval in s tem tudi povečalo dvigovanje morske gladine. Na srečo dve največji ledeni plošči na Antarktiki (Rossova in plošča Ronne), ki ležita južneje, še ne kažeta nikakršnih znakov taljenja.

Topljenje na Arktiki še usodneje za podnebje
Zanimalo nas je še, ali lahko podobno taljenje pričakujemo tudi na severnem polu, kjer je potek globalnega segrevanja sicer rahlo drugačen. "Antarktika je osamljena celina in vsaj do pred kratkim smo mislili, da bo segrevanje potekalo počasneje. Opazovanja zdaj prehitevajo rezultate modelov.

Prezgodaj pa je reči, da so se tam začeli nepovratni procesi za podnebje," pravi naša sogovornica in dodaja: "Z večjo gotovostjo pa to trdimo za arktični svet, kjer se pospešeno topi morski led. Arktični led ohranja polarne predele hladne, saj led povprečno kar 80 %. sončnega sevanje odbije nazaj v vesolje.

Morska površina brez ledu pa nasprotno vpije kar 90 % prispelega sončnega sevanja in se zato lahko segreva. Ob topljenju morskega ledu začne hitro delovati povratna zanka, ki sama sebe krepi: manj ko je ledu, toplejše je morje in led se tali še hitreje. Točno to se zdaj dogaja na Arktiki."

Strokovnjaki, vključno s Kajfež Bogatajevo, težko ocenjujejo, kdaj se je ta proces začel, saj imajo natančne satelitske meritve šele od leta 1979 naprej. A po grobih ocenah je do danes poleti za polovico manj artkičnega letu kot pred 57 leti in lani septembra ga je bilo rekordno malo.

Trikrat hitrejše topljenje, kot so napovedovali modeli
Arktični led se tali kar trikrat hitreje, kot so nakazovali naši klimatski modeli. Satelitski posnetki kažejo, da led izginja s hitrostjo 7,8 odstotka na desetletje, medtem ko so računalniški izračuni predvideli le 2,5-odstotno zmanjšanje ledu na deset let. V zadnjih letih pa je topljenje že več kot 9-odstotno in tako kar za 30 let prehiteva računalniške modele.

Za konec še strašljiva napoved Kajfež Bogatajeve: "Morda bo že v sredini tega stoletja Arktika poleti popolnoma brez ledu."

Vir: rtvslo.si