Taljenje čilskih ledenikov v Patagoniji, ki je posledica segrevanja planeta, predstavlja grožnjo za zaloge sladke vode na skrajnem jugu ameriškega kontinenta. Čilska državna razsikava je pokazala, da se je med letoma 1986 in 2007 močno zmanjšalo 20 ledenikov na področju Campos de Hielo Sur.

To področje, tako kot Campos de Hielo Norte, sestavljajo ogromne ledeniške gmote sredi Patagonije. Gre za negostoljuben in deževen prostor, na katerem pihajo močni vetrovi.

Poročilo, ki ga je objavil Global Coral Reef Monitoring Network, opozarja na nevarnost, da v naslednjih 20-ih do 40-ih letih izgubimo vse koralne grebene, če se bodo nadaljevali sedanji trendi emisij ogljikovega dioksida.

Posledice za pol milijarde ljudi, katerih življenje je odvisno od koralnih grebenov, bodo lahko hude in alarmantne. „Če ne bomo ničesar spremenili, nas čaka podvojitev atmosferskega CO2 v manj kot petdesetih letih,“ je povedal Carl Gustaf Lundin, načelnik globalnega morskega programa pri IUCN.

Študija, v kateri so raziskovalci proučili življenje divjih slonov in slonov v ujetništvu, je pokazala, da imajo sloni v ujetništvu bistveno krajše življenje.

Študija je zajemala več kot 4.500 slonic iz kenijskega nacionalnega parka Ambosseli, delovnih indijskih slonov v Burmi in samice, ki živijo v ujetništvu evropskih živalskih vrtov.

To je sporočilo, ki so ga poslale članice Evropske unije v dogovoru z Evropskim parlamentom. Direktiva, o kateri smo sicer že poročali, določa obvezujoče nacionalne cilje v vsaki državi članici, ki bodo skupaj doprinesli k 20-odstotnem deležu energije iz obnovljivih virov do leta 2020.

Slovenija bo tako do leta 2020 morala doseči 25-odstotni delež obnovljive energije v končni porabi. To pa pomeni približno 8 odstotkov več kot to znaša danes. Mnenje okoljevarstvene organizacije Greenpeace o tem, kaj pomeni dogovor o biogorivih, najdete na www.cnvos.info.

Švicarski narodni park so ustanovili leta 1914 z namenom, da bi »naravo prepustili samo sebi«. Že leta 1918 so ukinili vsakršno izkoriščanje planin in gozdov v gospodarske namene, prav tako tudi lov. Švicarski narodni park leži v Spodnjem Engadinu v osrednjih Alpah, na jugovzhodu Švice. Meri 172 km2, razteza se od nadmorske višine 1500 do 3170 m nad morjem.

Polovico njegove površine prekrivajo skale, grušč in led, 50 km2 drevesa, med ostalim rastlinstvom večinoma prevladuje ruševje, 33 km2  gorska travišča in 3 km2 subalpski pašniki. V švicarskem narodnem parku beležijo izredno dobre podatke o razvoju favne, vegetacije in klime.

Evropska komisija je sprejela predlog, ki bo državam članicam in regijam v EU omogočil vlaganje v ukrepe za povečanje energetske učinkovitosti in rabo obnovljivih virov energije s sredstvi iz evropske kohezijske politike.

EU bo lahko sofinancirala projekte na državni, regionalni ali lokalni ravni za izboljšanje zasteklitve, izolacijo sten ali sončne celice v stanovanjskih objektih.

Verjetno veste, kam s papirjem? Pa tudi kam s plastiko, steklom in biološkimi odpadki? Kam pa vržete star mobilni telefon, ki ste ga ravno zamenjali z najnovejšim, najlepšim in funkcijsko prepolnim mobilnikom?

Razcvet mobilne telefonije je neverjeten. Tako hitro kakor se je razširila ta panoga, se jih je le malo, rezultat tega pa je, da je danes na svetu več mobilnih telefonov kot ljudi.

Obsežna mednarodna študija je pokazala, da plantaže palmovega olja zmanjšujejo biotsko raznolikost živali in rastlin, medtem ko le malo pripomorejo k zmanjševanju emisij ogljika. Tropske gozdove v zadnjih letih zaradi širjenja obdelovalnih površin, na katerih gojijo palme, obsežno krčijo, s čimer se pospešeno zmanjšujejo življenjski prostori številnih živalskih in rastlinskih vrst.

Največji problem krčenje tropskih gozdov predstavlja na področju Malezije in Indonezije, kjer proizvedejo okoli 85 odstotkov svetovnih količin palmovega olja. Palmovo olje je pogosto rastlinsko olje, ki danes velja za enega glavnih virov bioloških goriv. Vendar pa strokovnjaki dvomijo v njegovo resnično koristnost okolju v primerjavi s konvencionalnimi fosilnimi gorivi.

Okoljske NVO in mladi iz držav srednje in vzhodne Evrope (SVE) so se danes zjutraj združili, da “ogrejejo” uradne delegacije za učinkovito pogajanje na podnebni konferenci pod okriljem združenih narodov v Poznanu na Poljskem.

Ti so predstavnikom uradnih delegacij podarili par zavezanih toplih rokavic in na ta način simbolično predali sporočilo, da bodo roke prihodnjih generacij zavezane, če ne bodo nemudoma ukrepali oziroma prenehali z zavlačevanjem ukrepov proti podnebnim spremembam.

Podnebni zagovorniki v projektu Evropa pred izzivom so se pri iskanju idej za zmanjševanje izpustov CO2 osredotočili na problematiko plastičnih nakupovalnih vrečk, zmanjševanje energetskega odtisa zgradb in spodbujanje kolesarjenja kot prevoza na delo.

V Sloveniji in še 14. evropskih državah od junija na pobudo organizacije British Council poteka prav posebna okoljska iniciativa, katere namen je zmanjšati izpuste toplogrednih plinov. Projekt so poimenovali Evropa pred izzivom (Challenge Europe), v njem pa v vsaki državi sodeluje okoli 20 podnebnih zagovornikov - nadarjenih mladih strokovnjakov z različnimi znanji in izkušnjami, ki iščejo uresničljive zamisli in možnosti za zmanjšanje izpustov CO2.

Sharp in Enel želita izkoristiti vse več zanimanje po čistih virih energije, zato bosta sodelovala na področju solarne energije. Japonski tehnološki koncern Sharp in italijanski energetski koncern Enel se bosta povezala pri razvoju solarne energije v Italiji oziroma celotni sredozemski regiji.

S tem želita izkoristiti vse večje zanimanje po čistih virih energije, poročajo tuje tiskovne agencije. Družbi nameravata ustanoviti podjetje v mešani lasti, ki bo sprva v Italiji, pozneje pa verjetno tudi v drugih sredozemskih državah, postavljalo fotovoltaične elektrarne, so po poročanju francoske tiskovne agencije AFP sporočili iz Sharpa.

Če se bodo klimatske spremembe dogajale s tako hitrostjo, bi lahko zelo kmalu izginilo okoli 75 odstotkov vseh večjih kolonij pingvinov na Antarktiki.

Globalne temperature, ki so v primerjavi s predindustrijskim časom porasle za 2°C, vplivajo na spreminjanje ledu, od katerega je odvisno preživetje pingvinov.

Britanski in nemški znanstveniki so izvedli prvo obsežno »inventuro« živalskega sveta Antarktike in ugotovili so nepričakovano pestrost življenja tako v morju kot tudi na kopnem. Našteli so več kot 1.200 različnih vrst, med katerimi je kar pet novih.

Raziskovalci upajo, daj bodo ti podatki v pomoč pri nadziranju odzivanja bitij na spremembe v prihodnosti. David Barnes iz BAS (British Antarctic Survey) je povedal, da gre za prvo tovrstno študijo, ne samo na območju Antarktike, ampak kjerkoli na območju obeh Zemljinih polov.

EU si vse bolj prizadeva varčevati z energijo. Naslednji korak, ki ga bo v ta namen naredila povezava, je postopna prepoved navadnih žarnic. Po izračunih EU naj bi povprečno gospodinjstvo v Uniji z zamenjavo navadnih žarnic za varčnejše za elektriko tako privarčevalo 50 evrov letno.

Če bo odločitev padla na plodna tla, naj bi uredba začela veljati spomladi prihodnje leto. Evropska gospodinjstva naj bi navadne žarnice, ki so v rabi že 130 let, zamenjala z učinkovitejšimi, kot so varčne, halogenske ali LED. Te so dražje, vendar pa trajajo dlje in porabijo manj energije od navadnih.

Focus društvo za sonaraven razvoj je poslalo pismo predsedniku vlade RS Borutu Pahorju, v katerem ga pozivajo, naj se na decembrskem vrhu EU zavzame za ambiciozno evropsko podnebno zakonodajo, ki bo zagotovila omejitev globalnega segrevanja pod dvema stopinjama Celzija in obdržala kredibilnost Evrope v mednarodnih podnebnih pogajanjih.

Evropski voditelji, med katerimi bo tudi Borut Pahor, naj bi na vrhu 11. in 12. decembra v Bruslju sklenili pogajanja o evropskem podnebno-energetskem paketu, ki med drugim predvideva zmanjšanje izpustov ogljikovega dioksida in povečanje deleža obnovljivih virov energije.

Upravljanje z vodo bo postalo ena izmed glavnih okoljskih prioritet v prihodnjih letih, saj bo njeno pomanjkanje vedno bolj ogrožalo finančno kondicijo podjetij, napoveduje študija, ki so jo objavili pri Arthur D. Little.

Študija svari podjetja, naj se pripravijo na nove izzive in izračunajo svoj vodni odtis, ter zmanjšajo svojo ranljivost skozi povečano učinkovitost. S študijami primerov je pokazano, kako močno lahko pomanjkanje vode ogrozi obstoj podjetij (na primer francosko energetsko podjetje EDF).

Vir: umanotera.org/etc

”Spoštovani,
zaradi izjav, ki sem jih dal za oddajo Tednik, 25. 9. 2008, mi je začasno odvzeta svoboda govora, natančneje svoboda izražanja mnenj v zvezi z onesnaževanjem Lafarge Cementa - glej priložen dokument!

Ne glede na to, da Eko krog (in jaz sem v Tedniku predstavljen kot predstavnik Eko kroga) hrani številne neizpodbitne dokaze o lažeh Lafarge Cementa, je Okrajno sodišče v Trbovljah ugodilo zahtevi Lafarge Cementa in izdalo priloženo začasno odredbo. Nihče ni niti pri Eko krogu niti pri meni osebno poizvedoval o resničnosti izjav za Tednik.

The Living Planet Report 2008 - študija, ki jo je objavil WWF – nudi najbolj poglobljeno analizo globalnega ekosistema, saj vsebuje in kombinira podatke, zajete iz Living Planet Indeksa, globalnega ekološkega odtisa in študij vodnih virov.

Po besedah Pavana Sukhdeva, vodilnega avtorja poročila, svet trenutno izgublja med 2 in 5 bilijonov dolarjev naravnega kapitala letno. Emisije CO2 ostajajo najbolj poguben dejavnik človeškega delovanja na planetu.

Podjetje GEOSONDA iz Kranja je končalo z deli ogrevanja prostorov z sistemom geosonda na bencinski črpalki "AGIP" v Trebnjem. 

Podjetje AGIP je na,  ta način dokazalo, da ima drugačen odnos do narave kot pa glavna Slovenska trgovca z nafnimi derivati, ki jim gre le za dobiček.  Ogrevanje prostorov z geotermalno energijo pri trgovcu z nafnimi derivati pomeni, da tudi v prihodnosti od tega trgovca lahko pričakujemo pozitiven odnos, do zmanjševanja globalnega segrevanja.

Britanci so ugotovili, da je populacija običajnih vrabcev v zadnjih treh desetletjih upadla za kar 68 odstotkov. Tolikšen upad vrste v tako kratkem času bi lahko imel strašansko negativne posledice na celotno prehranjevalno verigo tega območja.

Kot kaže, vrabci izginjajo iz Londona, Bristola in Edinburga in britanski vrtovi so danes skoraj brez nekoč najpogostejših obiskovalk.

Povišana stopnja ogljikovega dioksida v atmosferi, vpliva na pospešeno kisanje oceanov in študija je pokazala, da so danes oceani veliko bolj kisli kot smo mislili.

V zadnjem desetletju se je kislost oceanov povečala za kar desetkrat bolj kot so to predvideli klimatski modeli. Prav za prav so takšen porast kislosti biologi pričakovali v obdobju prihodnjega stoletja.

Krčenje brazilskega pragozda se je prvič po štirih letih povečalo. V zadnjem letu se je amazonski pragozd zmanjšal za 11.968 kvadratnih kilometrov. Potem ko je brazilska vlada tri leta slavila zmanjšanje krčenja pragozda, so iz Nacionalnega inštituta za vesoljske raziskave (INPE) sporočili, da se je ta pozitivna smernica ustavila.

Satelitski posnetki so pokazali, da se je pragozd v zadnjem leto do julija letos skrčil za skoraj štiri odstotke v primerjavi z lanskim letom. Razlog za povečanje izsekavanja pragozda brazilske oblasti vidijo v visokih cenah hrane, zaradi česar so kmetje povečali obdelovalne površine na račun pragozda.

Nekateri Slovenci imajo doma po več odsluženih mobilnih telefonov, čeprav se jih lahko znebijo povsem brezplačno, za nameček pa dobijo še darilo. Vsi ponudniki mobilnih telefonov bodo morali po novem letu, ko začne veljati Uredba o baterijah in akumulatorjih ter odpadnih baterijah in akumulatorjih, končnim uporabnikom omogočiti, da se bodo lahko v trgovinah s tovrstnimi napravami brezplačno znebili odsluženih prenosnih telefonov.

V prodajalne bodo morali postaviti zabojnike za ločeno zbiranje, vsak pa bo lahko odvrgel star mobilni telefon, ne glede, ali ga je kupil pri njih in ali namerava kupiti novega. Stari mobilniki bodo od trgovca romali k zbiralcu odpadnih baterij, ki jih bo pravilno recikliral.