Zmanjšanje onesnaževanja zraka v ameriških mestih v preteklih desetletjih je meščanom življenje podaljšalo za pet mesecev, ugotavlja raziskava. Znanstveniki so ugotovili, da se je povprečna življenjska doba v mestih do leta 2000 podaljšala za 2,72 leta, čistejši zrak pa naj bi k temu prispeval 15 odstotkov.

Onesnažen zrak naj bi škodljivo vplival na bolezni pljuč in srca, ugotavljajo študije. Britanski znanstveniki so ugotovili, da onesnažen zrak prebivalcem Otoka življenje skrajša za osem mesecev. Po njihovem prepričanju bi s sprejetjem strožjih zakonov glede emisij omenjeno skrajšanje življenjske dobe lahko prepolovili.

ZAČELE SO SE PRIPRAVE NA LETOŠNJI EKOKVIZ

Sodeluje več kot 170 osnovnih šol iz vse Slovenije, začeli so se prvi treningi

Na Osnovni šoli III Murska Sobota so organizatorji danes predstavili Ekokviz 2008/09. Tekmovanje bo letos še bolj zeleno, saj bo prvič v celoti potekalo prek spleta. Na njem se bodo v ekoznanju pomerili starejši osnovnošolci iz vse Slovenije in s tem svojim šolam pomagali pridobiti naziv ekošola.

Pred dnevi je potekel rok za prijavo na letošnji Ekokviz, ki je ena od projektnih dejavnosti Ekošole kot načina življenja. »Prejeli smo kar 173 prijav ekošol, kar kaže na izredno zanimanje učencev in učenk šestih, sedmih in osmih razredov, ki jim je Ekokviz namenjen, ter veliko pripravljenost ekokoordinatorjev posameznih šol. Zadovoljni smo z njihovim odzivom in trudom v okviru Ekošole, programa evropskega združenja, ki je sestavni del prizadevanj Evropske unije za okoljevarstveno izobraževanje,« je poudarila nacionalna koordinatorka Ekošole, Nada Pavšer.

Intimna zaobljuba v tišini

JAZ SEM pravi ekolog in vsa moja ravnanja so v skladu z naravnimi toki in procesi, ki se odvijajo v njej. Ekologija in ekofilozofija sta postali moja strast in slavnica življenju! Ko vstanem se zazrem v svoj zeleni raj, ki ga vsakodnevno ustvarjam z novimi ekološkimi spoznanji in ga dopolnjujem s trenutnimi zelenimi navdihi in drznimi načrti. Ves popoldne ne pretrgam stika s svojo ustvarjalnostjo, ampak iščem še boljše rešitve za negovanje svoje plodne zemlje in ohranjam dober odnos in pristen stik z vso okolico. Zavedam se, da skupaj gradimo bolj solidarno družbo, ki ima svoje korenine v knežjem kamnu bratstva in spoštovanja.

Oživljam že skoraj pozabljen stik s svojimi predniki in jih poskušam razumevati v vsej svoji kompleksnosti in celovitosti. Iz nedrja stvarstva prinašam na plan pozabljena spoznanja in jih dobrohotno in nesebično razširjam in prenašam na bodoče generacije. Prednost dajem skupnim, družbenim interesom pred lastnim interesom. Moje bivališče postaja svetišče in moja zemlja rodna gruda. Ob večernem postanku pod rodovnim drevesom vdihavam pomen vezi med človekom in zemljo.

Antarktiko je tako kot drug svet prizadelo segrevanje ozračja, ugotavlja nova študija. Ameriški znanstveniki so ugotovili, da so temperature v zadnjih petdesetih letih na Antarktiki rasle, čeprav je dolgo časa v znanstvenih krogih veljajo prepričanje, da se Južni tečaj, medtem ko se ostali svet segreva, ohlaja.

Raziskava univerze v Washingtonu je ugotovila, da so se temperature na zahodu Antarktike v zadnjih 50 letih dvigale v povprečju za eno desetino stopinje Celzija na desetletje, kar je več kakor padec temperatur na vzhodu Antarktike.

Baylis Revolution je na prvi pogled videti kot povsem običajen, celo nekoliko staromoden večpredstavni predvajalnik. Vse se spremeni, ko ga obrnemo na zadnjo stran in opazimo zložljivo ročico, pri kateri z njenim vrtenjem ustvarimo dovolj električne energije, da predvajalnik deluje brez dodatnega napajanja iz električnega omrežja.

Avtorji trdijo, da minuta vrtenja ročice zadostuje za okoli 45 minut poslušanja glasbe na mp3. Revolution ima vgrajen barvni zaslon z diagonalo 2 palcev, ki lahko prikazuje tudi videoposnetke v zapisih AVI, Xvid in WMV, fotografije, premore, pa tudi radijski sprejemnik.

Izgradnja plinskih terminalov je nepotrebna in predstavlja nevarnost za zdravje ljudi in okolje, je poudarila okoljska nevladna organizacija Alpe Adria Green. Predstavnik družbe TGE, ki želi v Kopru graditi terminal, Uroš Prosen, je dejal, da njihov terminal na zdravje ljudi in okolje ne bi imel velikega vpliva.

V Sloveniji ni predvidena bistvena rast porabe zemeljskega plina, razen v primeru izgradnje večjih elektrarn na ta energent. Projekti, o katerih se v zadnjem času razpravlja v povezavi s Slovenijo, so bistveno večjih zmogljivosti od potreb, zato je predsednik uprave GEN I Robert Golob, ki je na razpravo posredoval pisno izjavo, prepričan, da ne terminali ne Južni tok nista namenjena Sloveniji in da bo v primeru, da Slovenija ne bo gradila plinskih elektrarn, njun vpliv na oskrbo v Sloveniji zanemarljiv.

Mednarodna skupina strokovnjakov iz ZDA in Madžarske opozarja na nove nevarnosti, ki pretijo živalskim vrstam zaradi onesnaženja svetlobe. Poleg neposrednih virov svetlobe lahko povzroči številne spremembe v obnašanju živalskih vrst in ogrozi njihovo preživetje, tudi svetloba, ki se odbija od steklenih površin in drugih predmetov.

Znanstveniki, ki so dognanja objavili v reviji Frontiers in Ecology and Environment, zatrjujejo, da so steklene stolpnice in ceste v največji meri povzročitelji tega svetlobnega onesnaženja.

Prejšnji teden je Evropska komisija predlagala, da se v EU omogoči gojenje dveh novih sort GSO. To je komaj drugi tak predlog v zadnjih desetih letih.

Predlog se nanaša na dve vrsti koruze, Syngentovo Bt-11 in koruzo 1507 združenja podjetij Pioneer Hi-Bred in Mycogen Seeds, od katerih je prvo podružnica korporacije DuPont in drugo enota korporacije Dow Chemical. O predlogu bodo naslednji mesec glasovali strokovnjaki iz vlad sedemindvajseterice.

Worldwatch Institute je v preteklem tednu sporočil, da bo moral svet zmanjšati emisije CO2 na ničlo do leta 2050, nato pa ustvariti negativni trend, če naj se izogne najbolj katastrofalnim posledicam podnebnih sprememb. Ta ocena je mnogo bolj radikalna od vseh do sedaj slišanih.

„Globalno segrevanje ne sme biti večje od 1°C,“ je povedal soavtor poročila State of the World 2009 William Hare. „Do tega trenutka so temperature zrasle za 0,8°C v odnosu do leta 1850, kar pomeni, da moramo drastično znižati emisije CO2.“ Hare, ki je trenutno zaposlen na Potsdamskem Institute for Climate Impact Research v Nemčiji, je povedal še, da je potrebno doseči vrh emisij do leta 2020, jih nato radikalno zmanjšati in v drugi polovici tega stoletja doseči, da bo več CO2 absorbiranega, kot se ga bo ustvarilo.

V dveh letih naj bi pri Petrinjah na Krasu na 70 hektarjih površine zrasla ena največjih sončnih elektrarn v Evropi, ki naj bi dosegala moč 35 megavatov. Ideja za projekt se je porodila družbi Paninvest iz Arje vasi, ki je vlagatelja, družbo City solar, dobila v Nemčiji.

Družba je specializirana za vse gradbene stopnje in uporabe projekta. Gradnja bo potekala postopoma, objekt pa naj bi oskrboval kar 13.000 slovenskih gospodinjstev, s čimer projekt daleč presega hrpeljsko-kozinsko občino, poroča Radio Slovenija.

Ameriška organizacija potrošnikov elektronike je objavila raziskavo, v kateri napovedujejo povečano povpraševanje po ekoloških produktih. Oznaka eko bo imela v naslednjih letih velik vpliv na to, ali se bo kupec odločil za nakup določenega izdelka ali ne. Trend je, da potrošniki vse pogosteje želijo več informacij o vplivu izdelka na okolje.

Tako bodo ljudje vse več pozornosti (in denarja) namenjali zelenim produktom, poroča BBC. Vendar v organizaciji opozarjajo, da so kupci izredno previdni pri visoko tehnoloških izdelkih, ki jih podjetja prodajajo z oznako „zeleno“. "Zeleno postaja velik faktor nakupa,“ je povedal Steve Koening, vodja raziskovalcev na CEA, ki organizira tudi velik sejem elektronske opreme v ameriškem Las Vegasu.

Čeprav Evropska komisija zelo vzpodbuja uporabo varčnih sijalk, pa je zelo nevestna pri informiranju o ravnanju v primeru, da se sijalka zlomi. Zadeva ni tako nedolžna, kot se zdi.

Z letom 2012 bo po sklepu Evropske komisije na območju EU uporaba in trženje klasičnih žarnic z žarilno nitko prepovedana, namesto njih pa bodo v evropskih stavbah svetile varčne sijalke. Odločitev je dvignila veliko prahu, nenazadnje tudi zato, ker je v njih živo srebro, ki lahko že v majhnih količinah škoduje živčevju in možganom.

Ekipa britanskih znanstvenikov na ladji Kraljevske mornarice je prišla do presenetljivega odkritja, da pri taljenju ledu v morju nastajajo majhne tvorbe, s katerimi se lahko prehranjujejo alge.

Pri tem procesu alge vsrkavajo ogljikov dioksid in na ta način čistijo okolje. Odgovorni za raziskavo profesor Rob Raiswell je izjavil: „Zdi se, da nas bo Zemlja sama od sebe rešila pred posledicami globalnega segrevanja“.

Znanstveniki so zaključili, da so se od začetka obstoječe civilizacije pred pet tisoč leti do danes, največje klimatske spremembe zgodile prav v zadnjih nekaj deset letih. Če se bodo dramatične spremembe na Arktiki in v severnem Atlantiku nadaljevale s takim tempom kot doslej, bi lahko prišlo do spremembe oceanskih tokov.

Globalno segrevanje ima lahko katastrofalne posledice za celoten planet in obstoječe ekosisteme. Hitro taljenje ledenikov pospešuje pritok hladne vode z nizko vsebnostjo soli iz severnega morja v Atlantik, kar ni lahko zaustavilo zalivski tok, ki ogreva celotno zahodno obalo Evrope in omogoča znosno življenje na obalah Skandinavije.

Otok Macquarie, ki se nahaja na pol poti med Avstralijo in Antarktiko, je najbolj poznan primer ekosistema, ki so ga ljudje zrušili, stanje poskušali popraviti, a ga s tem seveda le še dodatno poslabšali. Ko so ljudje prvič naselili otok Macquarie, so s seboj pripeljali podgane in miši.

Da bi se znebili nadležnih glodalcev, ki so se hitro množili in uničevali hrano, so naselili mačke. Da bi imeli naseljenci kaj jesti, so na otok naselili še zajce. Zajci so bili za mačke lažji plen od podgan in miši, pa so zato namesto glodalcev lovile zajce. Populacija mačk se je tako zelo namnožila, da zajcev ni bilo več dovolj in so začele loviti še tamkajšnje ptice.

Gorsko področje severnega Mozambika je bilo zaradi nedostopnega terena in več desetletij trajajočih državljanskih vojn neraziskano, zato so bili znanstveniki toliko bolj presenečeni, ko so s pomočjo internetnega zemljevida Google Earth v južnem delu Afrike našli novo zeleno „zaplato“.

Potem ko so britanski znanstveniki z Google Earth videli satelitske posnetke, se je več članska odprava napotila na preiskovanje več kot sedem tisoč hektarjev velike gozdne površine, ki se je izkazala za bogat vir rastlinskih in živalskih vrst.

Ob vëdenju se da uživati celo ob skromnosti in askezi.

EKO-“ZDRAVSTVENE“ STATISTIKE (zakaj velja zmanjšati potrošnjo)
!!!ZARADI ČLOVEŠKEGA VPLIVA JE 30% VSEH ŽIVALSKIH IN RASTLINSKIH VRST ŽE IZUMRLO!!!

1. Povprečen Nizozemec (sam) poje letno 30 kg industrijskih dodatkov v jedeh (mnogi potencialno nevarni), drugi nekaj manj. [Jb. Öko 02]
2. Za 1 bombažno majico je potrebno 15 kg materiala, za en računalnik nekaj ton. [Soz. Tech. 1/05]
3. Letno se uniči 168.000 km² (8 SLO) tropskega deževnega gozda. [Adler & M. 1990]
4. Povprečen Italijan poje letno 3kg kemikalij pri uživanju sadja in zelenjave. Te kemikalije lahko povzroče raka, alergije, prebavne motnje idr.
5. Električne naprave prižgane na Stand-by (lučka gori) povzročijo (v Nemčiji) zaradi prevelike porabe elektrike 14 mio. ton CO2 emisije (=1.5% vseh emisij).
6. Danes je za 30% več naravnih katastrof kot v šestdesetih letih 20. st.

Snežna odeja je kot nepopisan list papirja, ki nam že v nekaj dneh po končanem sneženju pokaže sliko kvalitete posameznega okolja.

Medtem, ko se v mestih ob cestah in še kje, sneg "umaže" zaradi izpušnih plinov, se v naseljih, po vogalih in bankinah ter okoli naselij - vsepovsod po gozdovih in travnikih, pojavijo porumene in potemnele lise zaradi pasjega urina ter iztrebkov.

Vse lepo in prav, če ne bi bilo to onesnaževanje nevarno za živino, druge živali in tudi ljudi.

Evropski parlament je na plenarnem zasedanju 13. 1. 2009 z veliko večino podprl usklajeni besedili uredbe o prometu s fitofarmacevtskimi sredstvi in direktive o trajnostni rabi pesticidov.

Več informacij ter dostop do dokumenta na www.europarl.europa.eu.

Prejšnji teden je poslanka Cveta Zalokar Oražem ministru za kmetijstvo predlagala, naj zakon o soobstoju gensko spremenjenih organizmov v čim krajšem roku pošlje v usklajevanje vladi. Po njenem mnenju je zelo pomembno, da bi o zakonu lahko glasovali na februarski seji Državnega zbora in bi lahko uredili problematiko pred sezono setve.

Omenjeni zakon je že nekaj časa pripravljen in usklajen, poudarja poslanka ter dodaja, da je prejšnja vlada že dosegla soglasje z nevladnimi organizacijami. Kaj o tem meni Meta Vrhunc iz Združenja za zdravo Slovenijo lahko preberete v prispevku z naslovom »GSO. Države si ustvarijo "svoje" nevladne organizacije, ki z glasom naroda nimajo nič skupnega.«

Prispevek je dostopen na www.cnvos.info. 

Govorili so še nedavno, da bo tehnologija kmalu omogočila preobilico prostega časa, da bo vsak lahko delal tisto, kar res hoče… V šestdesetih in sedemdesetih letih so mnogo govorili, da bomo živeli leta 2000 že v vesolju.  A za to ni (čiste) energije!

Podnebne spremembe so izmerili že v sedemdesetih letih. Danes je znano, da so lobiji in politiki silili znanstvenike (tudi z nasilnimi grožnjami) v molk ali potvarjanje rezultatov. Še danes zavajajo uporabljajoč maloznanstvene kolaborante.

ZDA se lahko pohvalijo z velikimi območji zaščitene veličastne pokrajine: od ledenikov, gorskih očakov in puščav do deževnega gozda in vulkanov. Pod demokratskim vodstvom bo to območje še večje.

Ameriški senat je namreč v nedeljo začel glasovati o predlogu zakona za razglasitev okrog milijona hektarjev zemljišč v devetih zveznih državah za zaščitena območja, kjer bodo prepovedani posegi v naravo. Glasovanje naj bi se nadaljevalo, potem ko bo 20. januarja prisegel novi ameriški predsednik Barack Obama, ki si je kot eno izmed svojih prednostnih nalog postavil prav ohranjanje in varstvo okolja.

!!!ZARADI ČLOVEŠKEGA VPLIVA JE 30% VSEH ŽIVALSKIH IN RASTLINSKIH VRST ŽE IZUMRLO!!!

Povprečen Nizozemec (sam) poje letno 30 kg industrijskih dodatkov v jedeh (mnogi potencialno nevarni), drugi nekaj manj. [Jb. Öko 02]

Za 1 bombažno majico je potrebno 15 kg materiala, za en računalnik nekaj ton. [Soz. Tech. 1/05]

Letno se uniči 168.000 km2 (8 SLO) tropskega deževnega gozda. [Adler & M. 1990]

Povprečen Italijan poje letno 3kg kemikalij pri uživanju sadja in zelenjave. Te kemikalije lahko povzroče raka, alergije, prebavne motnje idr.