Piše: dr. France Susman

Vsi tisti, ki so iz tvornih razlogov kdaj imeli pričujoče besedilo (in seveda vsa podobna) v rokah, so se jim te prej ali slej zatresle - nedvomno so se zavedali odgovornosti za verodostojnost prenešenega sporočila. Tudi to sporočilo pripada največjemu, ki se je kdaj rodil in je namenjeno vsem nam, ki smo se rodili po njem - in ki naj bi predvsem živeli po njem. Brez ovinkarjenja je treba priznati, da samo dobre želje ali najboljši nameni še ne pomenijo, da se pri prevajanju (dve tisočletji!) ali ponovnih izdajah sporočilo ne more skvariti - možnosti za to je več kot dovolj.

Pa naj vas to ne skrbi - živimo v času, ko smo vsi deležni večjih darov iz nebeških virov in niti malo ne dvomimo, da bo v tistih od vas, ki se boste z ljubeznijo posvetili spoznanju enega najpomembnejših odrazov človekove kulture - uživanja hrane - sporočilo naletelo na ustreznost v vas samih in - enostavno vedeli boste, da je resnica in da je zapisana prav za vas.

Štirje slepci se odpravijo na pot. Na poti srečajo človeka, ki jaha slona. Le ta jim veli naj se umaknejo s poti, da bo lahko s slonom nadaljeval pot. Ker od slepcev nihče nikoli ni videl slona, ga prosijo, če ga lahko potipajo. Lastnik slona jim to dovoli in ustavi slona. Eden od slepcev potipa slona za rilec, drugi za uho, tretji za trebuh in četrti za nogo. Zahvalijo se lastniku, ker so se lahko sami z lastnimi rokami prepričali, kakšen je slon, a se takoj hudo sprejo.

Prvi trdi, da je slon podoben veji drevesa,
drugi trdi, da je slon podoben palmovem listu,
tretji trdi, da je slon podoben drevesu,
četrti pa je trdil, da slon ni nič drugega kot živ sod.

iz knjige Zdravljenje žalosti (James Van Praagh)

Mislim, da ljudje izredne inteligence in poguma svojih živali ne razumemo povsem. Vem, da smo že slišali zgodbe o živalih, ki so tvegale življenje ali premagale ovire ter prepotovale dolge razdalje, da bi se znova pridružile ljubljenemu lastniku. Mnoge živali delujejo kot naši varuhi. Videti je, da pripomorejo k varnosti na mnogih ravneh. Prepričan sem, da nekatere živali na tej Zemlji opravljajo posebno poslanstvo kot angeli varuhi, ki jih Bog pošilja, da nas ohranjajo na naši duhovni poti. To se je še posebej izkazalo v naslednji zgodbi.

Sredi predstavitve za javnost, ko sem ženski po imenu Corey predajal sporočilo njenega dragega očeta, ki je umrl pred kratkim, se mi je v duhu prikazala podoba velikega črnega psa, ki je tekel proti meni. Spremenila se je tako hitro, da sem ga komajda utegnil opisati.

»Pravkar sem videl nekaj nenavadnega. Vaš oče mi kaže psa. Videti je kot črn nemški ovčar. Ali je imel to žival? Videti je, da se podi okrog njega.«

Če potrebuješ nasvet zdravnika, ne greš k nekomu, ki je že zdavnaj pokojen, če bi rad postal virtuoz na violini, ne bereš samo neke knjige o življenju, ki ga je preživel Paganini. Vsi mojstri so vedno trdili, da ima le živ mojster ključ, za odpiranje notranjih vrat, tudi mojster Kabir v naslednji, zgolj zate prevedeni pesmi :)

Mojster se je odločil, da popelje svoje učence v naravo, vsakemu dal v roke lok in jim mimogrede razložil teorije lokostrelstva in notranje odnose med strelcem njegovim orodjem in ciljem.

Seveda niso šli v naravo streljat kakšne ptiče, saj so bili vsi strogi varovalci narave in vegetarijanci.

Ko so prišli na določen kraj, jih je vprašal kaj kdo vidi. Eni so videli naravo, oblake in ptiče, drugi so zraven videli tudi hiše, nekateri so znali celo ločiti posamezne vrste dreves. In ko je še zadnjega učenca vprašal kaj vidi, mu je ta odgovoril: «Jabolko«.

Zdravljenje žalosti
James Van Praagh

Dovolite si iti skozi celoten proces žalovanja.

Z brati in sestrami se pogovarjajte o izgubi svojega roditelja. Vsakdo se bo odzval na sebi lasten način, nihče ne žaluje enako kot drugi, zato na družinske člane ne usmerjajte svojih pričakovanj. Predvsem se med seboj ne obsojajte ali na drugega projicirajte krivde za nekaj, kar je storil ali česar ni. To je čas, da si med družinskimi člani zacelite rane, ne pa, da si zadajate nove. Bodite enotni.

Ovrednotite svoj odnos s preminulim. Kaj ste se naučili od njega? V čem je zaradi njega vaše življenje drugačno? Ali ste ponosni na kaj, kar vam je dal kdo od staršev, starih staršev, sestra, bratov ali sorodnikov? Napišite seznam pozitivnih lastnosti svojega ljubljenega.

Jiddu Krishnamurti: Življenje pred nami

Proučevali smo različne dejavnike, ki povzročajo razkrajanje našega življenja, brezobzirnost našega početja, plehkost naših misli, in videli smo, da je razdvojenost eden glavnih dejavnikov tega razkrajanja.

Ali ni tudi mir, kot ga na splošno razumemo, razdvojevalni dejavnik? Ali razum lahko ustvari mir?

Če naš razum ustvarja mir, ali ne vodi to tudi v pokvarjenost, razdvajanje?
Če nismo zelo ozaveščeni-prebujeni in če ne opazujemo, ta beseda "mir" postane kot majhno okno, skozi katerega gledamo svet in ga poskušamo razumeti. Skozi majhno okno lahko vidimo le delček neba in ne celotne širjave čudovitosti.

Ni mogoče doseči miru s tem, da sledimo mir, ker je "sledenje miru" očitno proces razuma.

Mogoče je to malo težko razumeti, toda poskušal vam bom to približati preprosto in jasno, kot je pač mogoče. Če lahko zaznamo, kaj pomeni "biti v miru", potem bomo mogoče spoznali resnični pomen ljubezni.

Mislimo, da je mir nekaj, kar lahko dosežemo z razumom, toda, ali je to mogoče? Ali mir lahko nastane skozi umirjanje, skozi kakršenkoli nadzor ali prevlado misli?

Vsi hočemo mir, a večini nam mir pomeni, da nas pustijo pri miru, da nas ne motijo in se ne vmešavajo v nas, zato gradimo zid okoli naše zavesti, zid, ki ga ustvarjajo ideje. Zelo je pomembno, da to spoznate, kajti, ko boste odrasli, se boste soočili s problemom vojne in miru.
Ali je mir nekaj, čemur lahko sledimo, nekaj, kar zavest lahko ujame in neguje?

povzetek knjige avtorice Florence Scovel Shinn

Večina ljudi misli, da je življenje bitka, toda življenje ni bitka, ampak igra.

Vendar je to igra, ki je ne moremo uspešno igrati brez poznavanja božjega zakona. Uči nas, da igra v igri življenja vodilno vlogo sposobnost predstavljanja (vizualizacije). Za uspešnost v igri življenja je nujno vzgajati sposobnosti predstave. Človek, ki svoje predstavne zmožnosti izuri tako, da si vedno zamišlja samo dobro, prinese v svoje življenje 'vse pravične želje svojega srca': zdravje, bogastvo, ljubezen, prijatelje, popolno uresničenje sebe in najvišjih idealov.

Človek mora razumeti delovanje svojega duha, da lahko uspešno izuri svojo domišljijo.

Ločimo tri predele duha: podzavest, zavest in nadzavest. Podzavest je preprosto moč brez usmerjenosti. Karkoli človek globoko občuti ali si jasno zamisli, se vtisne v podzavest in se uresniči do najmanjše podrobnosti.

Zavest se imenuje tudi umrljivi ali telesni duh. To je človeški duh in vidi življenje tako, kakršno se nam kaže. Vidi smrt, uničenje, bolezni, revščino in omejitve vseh vrst, ter to vtisne v podzavest.

Ponos me navdaja, ko tole berem.

Po današnjih pravilih in birokraciji, tisti, ki smo bili otroci v 50ih,
60ih in 70ih, sploh ne bi smeli preživeti.
Ko smo vozili kolo, nismo uporabljali čelad, kar se tiče varnosti, smo
imeli samo kakšno odbojno steklo na kolesu.

Ko smo se kot otroci vozili v avtomobilih, nismo imeli varnostnih pasov,
zračnih blazin, stranske zaščite. Vožnja na prvem sedežu je bil ponos.


Naše igrače so bile so bile obarvane z barvo na osnovi svinca, ki pa so
bile takoj ko smo jih dobili v roke polizane in ?prežvečene?

V naših časih stekleničke z zdravili niso imele varnostnih pokrovčkov,
ni bilo zaščite električnih vtičnic, oblog vogalov vrat, vogalov mizic
in zaščite proti odpiranju omaric.

Slišim notranje, božansko drevje rast

Po "Kurji vasi" se razširi glas,
o potujočem mojstru,
ki uči skoz' dih poslušat,
notranje, božansko drevje rast,
in tako nanese,
da pride ta mojster v "Kurjo vas",
da zbranim o tem notranjem učenju,
pove nekaj naglas.

Preden mojster sploh kaj spregovori,
ga "Kurjeglavski" ravnatelj,
v imenu vseh "Kurjeglavcev" nagovori,
da so to ene navadne bedaste stvari,
in da v Kurji vasi, ne verjame prav nihče,
da se res da, skoz' dih poslušat,
notranje, božansko drevje rast.

»Res je,«
zavzdihne potujoči mojster in gre.

Nihče ne more reči, da civilizacija ne napreduje, saj nas v vsaki vojni ubijajo na nov način.
Rogers

Ni ugodnosti v naši sodobni civilizaciji, ki ne bi bila vzrok neki neugodnosti.
Gibran

Civilizacija je neizogibno povečanje nepotrebnih potreb.
Twain

Kadar nas hočejo bogovi kaznovati, uslišijo naše molitve.
Wilde

Če se iskreno želite izogniti trpljenju, opustite vsak slab namen do drugih bitij.
Milarepa

Mnogi mojstri so imeli v zgodovini zaradi svoje iskrenosti in govorjenja resnice, v družbi, v kateri so živeli hude težave.
Tudi Kabir, pred petsto leti, ni bil prav nobena izjema, kar priča tudi naslednja njegova pesem, ki pa je, še kako aktualna celo danes, prevedena v slovenščino prvič
in izključno samo zate, :)

Nimaš pravice

Razum,
ti nimaš nobene pravice,
ustvarjati vso to zmedo.

Ljudje, ki ne morejo videti Boga,
ponujajo rože svojim idolom,
idolom, ki so jih izklesali,
s svojimi, lastnimi rokami.
K tem idolom se potem obračajo,
in jih prosijo za sadove.

Ljudje verujejo v bogove in angele,
verujejo v romanja na sveta mesta,
in kopanja v svetih vodah,
ampak ko so utrujeni,
se pritožujejo.

To telo je začasno,
tudi ta svet, je začasen.
To začasno, moli v začasno,
kako lahko dobiš maslo,
od krave, ki ne daje več mleka?

Samo ta iskrenost, doseže stvarnost,
preganja vse, kar ni resnično.
Kabir pravi:
»Kjerkoli je ta iskrenost,
tam je, kjer jo boš našel«


Stojan Svet

Naša dolžnost je izoblikovati značaj...
Največja in najbolj enkratna mojstrovina našega življenja je živeti pravilno.
Vse drugo - vladati,
kopičiti zaklade, graditi -
so kvečjemu neznatni priboljški in okraski.

Michel de Montaigne

Glasno trkanje je zdramilo iskalčevo srce.

»Kdo je?« je prestrašen vprašal iskalec.

»Jaz sem, Resnica,« se je glasil odgovor.

»Ne bodi smešna,« je rekel iskalec, »Resnica govori v tišini.«

To je uspešno ustavilo trkanje – v veliko olajšanje iskalca. Ni pa vedel, da je bilo trkanje posledica prestrašenega bitja njegovega srca.

Resnica, ki nas osvobaja, je skoraj vedno
Resnica, ki je raje ne bi slišali.
Ko torej rečemo, da nekaj ni resnično, s tem
prepogosto mislimo:
»Tega ne maram.«

Anthony De Mello

Sogyal Rinpoche

Moja vera je živeti – in umreti – brez obžalovanja.
MILAREPA

Za današnji svet lahko z grenkobo priznamo, da večina ljudi v njem umre nepripravljena na smrt – tako kot je tudi živela nepripravljena na življenje.

Na svetu ni kraja, kjer nas smrt ne bi staknila – pa najsi se še tako vneto oziramo okrog sebe, kakor kadar se znajdemo v kaki neznani in sumljivi deželi…. Če bi bilo kje kako zavetje, kamor bi se lahko umaknili pred udarci smrti, se jaz še malo ne bi pomišljal skriti vanj… Seveda pa je norost že sama misel, da bi ti kaj takega uspelo….

Ljudje prihajajo in odhajajo, tekajo sem in tja in plešejo, nihče pa nikoli ne zine niti besedice o smrti. Vse lepo in prav. Toda ko smrt vendarle pride – po nje same ali pa po njihove žene, otroke ali prijatelje – in jih zaloti iznenadene in nepripravljene, kakšni viharji čustev jih zajamejo, koliko je krikov, gneva, obupa!…

Nekaj odlomkov iz knjige Juliana Johnsona Pot mojstrov (Joga Slišnega Življenjskega Toka)

Da boš pisal dobro, se izražaj v jeziku povprečnih ljudi, a misli kot modrec. – Aristotel

Duša odleti v trenutku, ko se nam zazdi, da držimo v rokah njen svetlikajoči blesk in ostanemo sami še z enim mrtvim metuljem, ki ga dodamo veliki zbirki. – Šri Krišna Prem

Vadba joge iz gole radovednosti ob iskanju novih občutij in psihičnih moči je napačna in se kaznuje z neuspehom, psihično neuravnoteženostjo ali čim hujšim. Nihče naj ne prosi za posvetitev v skrivnost duhovnosti iz nečimrnosti, kajti zagotovo bo sledila katastrofa. – Brunton

Bitko življenja je treba dobiti, ne pa bežati od nje. Stroga osamitev v gorske votline prav tako ne prinese notranje ravnodušnosti do minljivega sveta pojavnosti. Le odvezanost obrodi vrtnice resnične modrosti. – Šri Krišna Prem

Kadar pišeš knjigo, razkrivaš tudi svojo skrivnost, a bralec mora občutiti, kot da odkriva lastne misli: takšna je tudi avtorjeva želja.

Bog šepeta v uho vsakega srca, toda vsako srce ga ne sliši.

Menih je nekoč rekel Faketsuju:
»Nekaj, kar sem te nekoč slišal reči, me je zbegalo, namreč, da se da resnica posredovati brez govorjenja in brez molčanja. Ali bi to, prosim, razložil?«

Faketsu je odvrnil:
»Ko sem bil še fant v južni Kitajski, ah! Kako so ptiči peli spomladi med cvetjem!«

Mislim,
zato se ne zavedam.
V trenutku, ko mislim,
prebivam v NEREALNEM svetu
abstrakcije
ali preteklosti
ali prihodnosti.

Anthony De Mello

Življenje je podarjeno vsakomur, ki je zrel za to.
Življenje je preprosto – sami si ga otežujete.
Potrebno je zaupati, saj je to eden glavnih načinov, kako biti srečen v življenju.
Ne mislite, da je samo dobro za vas dobro.
Ne razmišljajte preveč o prihodnosti – bodite tu in sedaj.
Na vaši poti so ovire, ki jih najbolj potrebujete za osebno rast.
Rešujte probleme, s katerimi se srečujete, a nikar ne obupajte, kajti vedno je rešitev že pripravljena.
Lepota življenja je v spoznavanju sveta, drugih in sebe.
Tudi ko ste srečni, lahko izgubite pravo pot.