Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah
lahko dobivaš tudi na dom.
nedelja, 6. julij 2003 @ 22:00 CEST
Uporabnik: Devi
Vsak od nas je samotna gora,
otok, zvezda, ali nekaj še bolj samotnega,
temnega v temi.
Čudež je že to,
da se pojavi nekaj ali nekdo,
ki to temo razsvetli.
In nič več.
Ljubezen je božja stvaritev,
vsako zrnce peska v njej.
Ljubi vsak listič, vsak žarek božje svetlobe.
Ljubi živali, ljubi rastline, ljubi vse.
Če ljubiš vse, boš v vsaki stvari opazil božansko skrivnost.
Ko ti jo enkrat uspe odkriti,
jo boš vsak dan bolj razumel.
in na koncu boš ljubil ves svet z vseobsegajočo ljubeznijo.
petek, 4. julij 2003 @ 06:38 CEST
Uporabnik: stojči
V vroči deželi je živel mož, ki ga vročina sploh ni motila, saj je v njej rasel celo življenje.
Na svojem velikem pustem zemljišču, na katerem zaradi pomanjkanja vode ni bilo nobenega zelenja, je odkril diamant in začel kopati in odkril cel rudnik diamantov. V svojem neizmernem veselju se je odločil, da omogoči tudi drugim ubogim ljudem, da imajo kaj od njegovega bogastva, zato jih je postopoma začel vedno več najemati in zaposlovati. Eni so zanj kopali diamante, drugi so jih obdelovali, tretji zanj prodajali. Z denarjem, ki ga je dobil od prodanih diamantov je kupoval hrano in vodo zase in za vse svoje delavce. Med sabo in delavci, ki so delali zanj, ni delal nobenih razlik. V veliki hiši, ki jo je dal zgraditi zase, je bilo dovolj prostora, tudi za vse tiste, ki so delali zanj. Kar so jedli oni, to je jedel on, kar so pili oni, to je pil tudi sam.
četrtek, 3. julij 2003 @ 06:09 CEST
Uporabnik: ana
Rad bi te zaprosil, kolikor najbolj morem – bodi potrpežljiv do vsega,
kar obstaja nerazvozlano v tvojem srcu, in poskusi vzljubiti vprašanja sama,
kot zaprte sobe in kot knjige, ki so napisane v nekem zelo tujem jeziku.
Ne išči odgovorov, ki ti ne morejo biti dani, ker jih ne bi bil sposoben živeti.
Smisel je v tem, da živiš vse.
Živi vprašanja v tem trenutku.
Morda ti bo potem nekoč, ne da bi opazil, kakšen oddaljen dan prinesel odgovor.
Na vsem svetu ni nič mehkejšega ali slabotnejšega od vode.
A v tem, kako krotiti trdo in nepopustljivo, ji ni para.
Da šibko premaga močno, da se trdo umakne nežnemu –vemo vsi,
a se po tem nihče ne ravna.
Prelomila je kruh na dva kosa in ju dala otrokoma, ki sta požrešno jedla.
»Nič ni pustila zase,« je zagodrnjal narednik.
»Ker ni lačna,« je rekel vojak.
»Ker je mati,« je rekel narednik.
Victor Hugo
Hudobna ženska ne more biti dobra kuharica, kajti za to so potrebne vedrost, velikodušnost in širokosrčnost.
Paul Gauguin
Prava ljubezen je kot duhovi – vsi govorijo o njih, a le redki so jih videli.
La Rochefoucauld
Nikoli se ne bi naučili biti pogumni in potrpežljivi, če bi bilo na svetu samo veselje.
Helen Keller
Pogum je lestev, po katerih se vzpenjajo vse druge vrline.
Clare Booth Luce
Dajte otroku malo ljubezni in nazaj je boste dobili veliko.
John Ruskin
Sanjati o tem, kakšni bi radi bili, pomeni zapravljati to, kar ste.
neznani avtor
Pametno je, da se učimo od tistih, ki znajo učiti.
Sofokles
ponedeljek, 23. junij 2003 @ 06:23 CEST
Uporabnik: stojči
V soseski sta živela dva soseda. Eden je bil bogat in srečen, drugi pa revež in nesrečen, zato se je bogati sosed odločil, da revnemu pomaga iz njegove bede.
Nekega jutra je prišel k njemu in mu dejal:
«Poglej, vidim v kakšni revščini živiš, naj ti pomagam, da obogatiš. Poglej tule v roki držim kamen, ki ni navaden, ta kamen je resonančni kamen in na karkoli železnega boš z njim udaril, bo njegova frekvenca spremenila železo v zlato.
Zdaj grem za tri tedne na potovanje in ko se vrnem mi boš ta moj kamen, moral vrnil nazaj. Do takrat pa lahko spremeniš vse svoje železo v zlato.«
ponedeljek, 23. junij 2003 @ 06:23 CEST
Uporabnik: ana
James Van Praagh
Zdravljenje žalosti
Od nekdaj živim z mačkami; mačke in jaz se privlačimo na poseben način. Mislim, da nas druži izredno razumevanje in izredno spoštovanje.
Pred štirimi leti se je na mojem pragu znašel maček lepe kostanjevo rjave barve. Bilo je očitno, da zanj nihče ne skrbi, in bil je zelo lačen ter žejen. Brez dvoma se je znašel na pravih vratih. Morda je vedel, da imam mačke še posebej rada. Takoj sem mu pripravila skledo hrane in jo pustila na verandi. Nisem ga silila, da bi prišel noter. Vedela sem, da se bo nazadnje sam odločil, ali bo ostal ali odšel.
Po nekaj tednih je maček začel prihajati v hišo, in še preden sem se zavedla, se je popolnoma udomačil. Zaradi njegove lepe barve sem mu dala ime Chester. Zelo kmalu si je poiskal najudobnejši stol v hiši in si ga prilastil. Takoj sva postala najboljša prijatelja. Presenetljivo je bilo, da se je dobro razumel tudi z drugimi našimi mačkami. Privadil se je življenju v hiši. Ven je hodil skozi mačjo loputo in se vsako jutro vračal na zajtrk.
nedelja, 22. junij 2003 @ 21:19 CEST
Uporabnik: ana
Spokojno, nemoteno se blage srne pasejo:
vse, kar potrebujejo,
jim daje gozd – njih dom.
Ne sla po bogastvu ne zavist ne oblačita jim dneva.
A to so le živali, mi pa smo modri.
nedelja, 22. junij 2003 @ 06:22 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Piše: dr. France Susman
Vsi tisti, ki so iz tvornih razlogov kdaj imeli pričujoče besedilo (in seveda
vsa podobna) v rokah, so se jim te prej ali slej zatresle - nedvomno so se
zavedali odgovornosti za verodostojnost prenešenega sporočila. Tudi to sporočilo
pripada največjemu, ki se je kdaj rodil in je namenjeno vsem nam, ki smo se
rodili po njem - in ki naj bi predvsem živeli po njem. Brez ovinkarjenja je
treba priznati, da samo dobre želje ali najboljši nameni še ne pomenijo, da se
pri prevajanju (dve tisočletji!) ali ponovnih izdajah sporočilo ne more skvariti
- možnosti za to je več kot dovolj.
Pa naj vas to ne skrbi - živimo v času, ko smo vsi deležni večjih darov iz
nebeških virov in niti malo ne dvomimo, da bo v tistih od vas, ki se boste z
ljubeznijo posvetili spoznanju enega najpomembnejših odrazov človekove kulture -
uživanja hrane - sporočilo naletelo na ustreznost v vas samih in - enostavno
vedeli boste, da je resnica in da je zapisana prav za vas.
petek, 20. junij 2003 @ 05:20 CEST
Uporabnik: stojči
Štirje slepci se odpravijo na pot. Na poti srečajo človeka, ki jaha slona. Le ta jim veli naj se umaknejo s poti, da bo lahko s slonom nadaljeval pot. Ker od slepcev nihče nikoli ni videl slona, ga prosijo, če ga lahko potipajo. Lastnik slona jim to dovoli in ustavi slona. Eden od slepcev potipa slona za rilec, drugi za uho, tretji za trebuh in četrti za nogo. Zahvalijo se lastniku, ker so se lahko sami z lastnimi rokami prepričali, kakšen je slon, a se takoj hudo sprejo.
Prvi trdi, da je slon podoben veji drevesa,
drugi trdi, da je slon podoben palmovem listu,
tretji trdi, da je slon podoben drevesu,
četrti pa je trdil, da slon ni nič drugega kot živ sod.
Mislim, da ljudje izredne inteligence in poguma svojih živali ne razumemo povsem. Vem, da smo že slišali zgodbe o živalih, ki so tvegale življenje ali premagale ovire ter prepotovale dolge razdalje, da bi se znova pridružile ljubljenemu lastniku. Mnoge živali delujejo kot naši varuhi. Videti je, da pripomorejo k varnosti na mnogih ravneh. Prepričan sem, da nekatere živali na tej Zemlji opravljajo posebno poslanstvo kot angeli varuhi, ki jih Bog pošilja, da nas ohranjajo na naši duhovni poti. To se je še posebej izkazalo v naslednji zgodbi.
Sredi predstavitve za javnost, ko sem ženski po imenu Corey predajal sporočilo njenega dragega očeta, ki je umrl pred kratkim, se mi je v duhu prikazala podoba velikega črnega psa, ki je tekel proti meni. Spremenila se je tako hitro, da sem ga komajda utegnil opisati.
»Pravkar sem videl nekaj nenavadnega. Vaš oče mi kaže psa. Videti je kot črn nemški ovčar. Ali je imel to žival? Videti je, da se podi okrog njega.«
torek, 17. junij 2003 @ 05:30 CEST
Uporabnik: stojči
Če potrebuješ nasvet zdravnika, ne greš k nekomu, ki je že zdavnaj pokojen, če bi rad postal virtuoz na violini, ne bereš samo neke knjige o življenju, ki ga je preživel Paganini. Vsi mojstri so vedno trdili, da ima le živ mojster ključ, za odpiranje notranjih vrat, tudi mojster Kabir v naslednji, zgolj zate prevedeni pesmi :)
sreda, 11. junij 2003 @ 05:15 CEST
Uporabnik: stojči
Mojster se je odločil, da popelje svoje učence v naravo, vsakemu dal v roke lok in jim mimogrede razložil teorije lokostrelstva in notranje odnose med strelcem njegovim orodjem in ciljem.
Seveda niso šli v naravo streljat kakšne ptiče, saj so bili vsi strogi varovalci narave in vegetarijanci.
Ko so prišli na določen kraj, jih je vprašal kaj kdo vidi. Eni so videli naravo, oblake in ptiče, drugi so zraven videli tudi hiše, nekateri so znali celo ločiti posamezne vrste dreves. In ko je še zadnjega učenca vprašal kaj vidi, mu je ta odgovoril: «Jabolko«.
Z brati in sestrami se pogovarjajte o izgubi svojega roditelja. Vsakdo se bo odzval na sebi lasten način, nihče ne žaluje enako kot drugi, zato na družinske člane ne usmerjajte svojih pričakovanj. Predvsem se med seboj ne obsojajte ali na drugega projicirajte krivde za nekaj, kar je storil ali česar ni. To je čas, da si med družinskimi člani zacelite rane, ne pa, da si zadajate nove. Bodite enotni.
Ovrednotite svoj odnos s preminulim. Kaj ste se naučili od njega? V čem je zaradi njega vaše življenje drugačno? Ali ste ponosni na kaj, kar vam je dal kdo od staršev, starih staršev, sestra, bratov ali sorodnikov? Napišite seznam pozitivnih lastnosti svojega ljubljenega.
Proučevali smo različne dejavnike, ki povzročajo razkrajanje našega življenja, brezobzirnost našega početja, plehkost naših misli, in videli smo, da je razdvojenost eden glavnih dejavnikov tega razkrajanja.
Ali ni tudi mir, kot ga na splošno razumemo, razdvojevalni dejavnik? Ali razum lahko ustvari mir?
Če naš razum ustvarja mir, ali ne vodi to tudi v pokvarjenost, razdvajanje?
Če nismo zelo ozaveščeni-prebujeni in če ne opazujemo, ta beseda "mir" postane kot majhno okno, skozi katerega gledamo svet in ga poskušamo razumeti. Skozi majhno okno lahko vidimo le delček neba in ne celotne širjave čudovitosti.
Ni mogoče doseči miru s tem, da sledimo mir, ker je "sledenje miru" očitno proces razuma.
Mogoče je to malo težko razumeti, toda poskušal vam bom to približati preprosto in jasno, kot je pač mogoče. Če lahko zaznamo, kaj pomeni "biti v miru", potem bomo mogoče spoznali resnični pomen ljubezni.
Mislimo, da je mir nekaj, kar lahko dosežemo z razumom, toda, ali je to mogoče? Ali mir lahko nastane skozi umirjanje, skozi kakršenkoli nadzor ali prevlado misli?
Vsi hočemo mir, a večini nam mir pomeni, da nas pustijo pri miru, da nas ne motijo in se ne vmešavajo v nas, zato gradimo zid okoli naše zavesti, zid, ki ga ustvarjajo ideje. Zelo je pomembno, da to spoznate, kajti, ko boste odrasli, se boste soočili s problemom vojne in miru.
Ali je mir nekaj, čemur lahko sledimo, nekaj, kar zavest lahko ujame in neguje?
Večina ljudi misli, da je življenje bitka, toda življenje ni bitka, ampak igra.
Vendar je to igra, ki je ne moremo uspešno igrati brez poznavanja božjega zakona. Uči nas, da igra v igri življenja vodilno vlogo sposobnost predstavljanja (vizualizacije). Za uspešnost v igri življenja je nujno vzgajati sposobnosti predstave. Človek, ki svoje predstavne zmožnosti izuri tako, da si vedno zamišlja samo dobro, prinese v svoje življenje 'vse pravične želje svojega srca': zdravje, bogastvo, ljubezen, prijatelje, popolno uresničenje sebe in najvišjih idealov.
Človek mora razumeti delovanje svojega duha, da lahko uspešno izuri svojo domišljijo.
Ločimo tri predele duha: podzavest, zavest in nadzavest. Podzavest je preprosto moč brez usmerjenosti. Karkoli človek globoko občuti ali si jasno zamisli, se vtisne v podzavest in se uresniči do najmanjše podrobnosti.
Zavest se imenuje tudi umrljivi ali telesni duh. To je človeški duh in vidi življenje tako, kakršno se nam kaže. Vidi smrt, uničenje, bolezni, revščino in omejitve vseh vrst, ter to vtisne v podzavest.
ponedeljek, 2. junij 2003 @ 05:14 CEST
Uporabnik: A
Ponos me navdaja, ko tole berem.
Po današnjih pravilih in birokraciji, tisti, ki smo bili otroci v 50ih,
60ih in 70ih, sploh ne bi smeli preživeti.
Ko smo vozili kolo, nismo uporabljali čelad, kar se tiče varnosti, smo
imeli samo kakšno odbojno steklo na kolesu.
Ko smo se kot otroci vozili v avtomobilih, nismo imeli varnostnih pasov,
zračnih blazin, stranske zaščite. Vožnja na prvem sedežu je bil ponos.
Naše igrače so bile so bile obarvane z barvo na osnovi svinca, ki pa so
bile takoj ko smo jih dobili v roke polizane in ?prežvečene?
V naših časih stekleničke z zdravili niso imele varnostnih pokrovčkov,
ni bilo zaščite električnih vtičnic, oblog vogalov vrat, vogalov mizic
in zaščite proti odpiranju omaric.