Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah
lahko dobivaš tudi na dom.
četrtek, 20. januar 2005 @ 06:01 CET
Uporabnik: ana
Blagoslovljeni so tisti ljudje, ki znajo sklepati prijateljstva, saj je to najboljši božji dar. Za to je potrebno marsikaj, predvsem pa sposobnost, da presežemo sami sebe in cenimo tisto, kar je plemenitega in ljubezni vrednega v sočloveku.
sreda, 19. januar 2005 @ 16:00 CET
Uporabnik: Petra
Mojster Sun:
Zato poznavalci borilnih veščin med premikom ne blodijo, v akciji pa se ne izčrpajo. Zato je tudi rečeno, da tvoja zmaga ni
ogrožena
le pod pogojem, da poznaš sebe in druge;
če pa poznaš nebo in zemljo, je zmaga zanesljiva.
Hasidska (judiovska) zgodba pripoveduje o možu, ki je šel na sprehod v gozd in se tam izgubil. Ure in ure je taval okrog in poskušal najti pot v mesto. Preizkušal je eno stezo za drugo, a nobena ga ni pripeljala iz gozda. Potem pa je nenadoma naletel na drugega moža, ki je hodil po gozdu. Zaklical je:
»Hvala Bogu za človeško bitje. Ali mi lahko pokažeš pot nazaj v mesto?«
Drugi mož je odgovoril:
«Ne, tudi sam sem se izgubil. Lahko pa si takole pomagava. Drug drugemu poveva, katere steze sva že preizkusila in bila razočarana. Tako bova lažje našla tisto, ki naju bo popeljala ven.«
H. kushner : Ko vse, kar ste si želeli, ni več dovolj
torek, 18. januar 2005 @ 06:47 CET
Uporabnik: Pozitivke
Igor Kononenko
Eckhart Tolle (roj. ?1955)
Razsvetljeni mojster in duhovni učitelj
Rodil se je v Nemčiji. V otroštvu je živel tako rekoč v stanju nenehne tesnobe, tu in tam posejane z obdobji samomorilske potrtosti. Diplomiral je na Univerzi v Londonu in je začel delati kot raziskovalec in doktorski kandidat na Univerzi v Cambridgu. Kljub uspehom pri študiju in raziskovalnem delu, ga je tesnoba še naprej redno spremljala. Ko je bil star 29 let, je v trenutkih tesnobe, nesmisla in popolne groze in hrepenenja po samouničenju doživel razsvetljenje, ne da bi dejansko vedel, kaj se mu je zgodilo. To doživetje ga je tako prevzelo, kot bi se pravkar rodil na planetu Zemlja, ki ga je prvič zares videl in doživljal v popolnosti.
Spoznal je, da se ne bo več ukvarjal z raziskovalnim delom, ki ga ni izpolnjevalo, zato je zapustil delo na univerzi. Naslednjih pet mesecevje preživel v stanju neprekinjenega globokega miru in blaženosti. Še vedno je lahko deloval v svetu, vendar z jasno zavestjo, da prav nič, kar bi še kdaj naredil, ne bo ničesar dodalo k temu, kar on že je. Skoraj dve leti je preživel kot klošar v parkih na klopeh v stanju neizrekljive radosti. Ljudje so ga začeli spraševati po njegovih izkušnjah in sčasoma je postal duhovni učitelj, ki je zaslovel po celem svetu s knjigo »The power of Now« (Moč sedanjega trenutka). Od leta 1996 živi v Vancouvru v Kanadi. Potuje in predava ter vodi delavnice po celem svetu.
ponedeljek, 17. januar 2005 @ 06:17 CET
Uporabnik: ana
Tisti, ki najbolj trpijo, dosežejo največjo popolnost… Ljudje, ki ne trpijo, ne dosežejo popolnosti. Rastlina, ki jo vrtnar najbolj obrezuje, bo, ko pride poletje, imela najlepše cvetje in obrodila najbolj obilen sad.
nedelja, 16. januar 2005 @ 05:42 CET
Uporabnik: ana
Ko spoznamo, da lahko sami ljubimo, da ni pred nami nihče mogel tako ljubiti in da za nami ne bo nihče več enako ljubil, je napočil pravi čas za ljubezen.
sobota, 15. januar 2005 @ 06:10 CET
Uporabnik: ana
Bahajski učitelj je človeška bitja primerjal s pticami.
Kot ptica ima človek dve peruti, ena perut je snovna in druga duhovna. Če dopustiš, da se razvija le snovna perut, lahko padeš v materializem. Če dopustiš, da se razvija le duhovna perut, obstaja nevarnost, da padeš v praznoverje.
Za Bahajce pomeni razvoj človeštva duhoven in snoven razvoj.
Božje kraljestvo, v katero se razvija naš svet, potemtakem ni le duhovno, ampak tudi družbeno.
povzeto po:
Vprašanja življenja in smrti
Chris Wright in Sue Haines
četrtek, 13. januar 2005 @ 06:01 CET
Uporabnik: ana
Ljubezen se ne utrudi,
ne misli na težave,
si prizadeva doseči, kar presega njene moči,
ne izgovarja se na nemogoče...
Zato se zmore spoprijeti s čimer koli,
marsikaj dokonča in zagotavlja uspeh tam,
kjer bi tisti, ki ne ljubi,
izgubil pogum in podlegel.
Ljubezen je budna in ne zapravlja čas s spanjem.
Čeprav je trudna, ne opeša,
čeprav pritiskamo nanjo, se ne izravna,
čeprav je vznemirjena, ni zbegana,
temveč si kot živi plamen in goreča bakla utira pot navzgor in varno vse prestane.
Rabin je nekoč vprašal odličnega člana svoje fare:
»Kadarkoli te vidim, se ti vedno mudi. Povej mi, kam ves čas tako hitiš?«
Mož mu je odgovoril:«Ženem se za uspehom, za izpolnitvijo, za nagrado za vse svoje trdo delo.«
Rabin mu je odvrnil:«To je dober odgovor, če predpostaviš, da so vsi ti blagoslovi nekje pred teboj, da ti poskušajo pobegniti in jih lahko, če boš dovolj hitro tekel, ujameš. Ampak, ali se ti ne zdi, da bi bili ti blagoslovi lahko za teboj, da te poskušajo doseči, a bolj ko tečeš, težje te bodo ujeli?«
Ali ni zares mogoče, da ima Bog za nas vse vrste čudovitih daril – dobro hrano, čudovite sončne zahode, brsteče rože spomladi in odpadajoče listje jeseni in tihe ure premišljevanja – mi pa smo ves čas na svojem lovu za srečo in nas Bog nikoli ne najde doma, da bi nam jih izročil?
H. Kushner: Ko vse, kar ste si vedno želeli, ni več dovolj
sreda, 12. januar 2005 @ 05:46 CET
Uporabnik: arlena
Globoko v našem telesu živi Duša . Živa duša je še ni videla , pa vendar vsi vemo , da je tam. Pa ne le to , vemo tudi , kaj je v njej.
V njej , prav sredi nje , stoji na eni nogi ptica. Ta ptica je stanovalka naše duše. Čuti vse , kar čutimo mi.
Kadar nas kdo prizadene , ptica v duši vsa potrta caplja naokrog.
Kadar nas kdo ljubi , veselo skaklja in poletava gor in dol , sem ter tja.
Kadar nas kdo pokliče , skrbno prisluhne , da bi videla kakšen klic je to.
Kadar se kdo jezi na nas , se zvije v pernato kroglico in vsa žalostna molči.
Kadar pa nas kdo objame , se ptica v duši tako navduši , da kar raste in raste , dokler nas vseh ne zapolni . Tako dobro ji namreč dene , kadar nas nekdo objame.
Globoko v nas živi Duša.
Živa duša je še ni videla , pa vendar vsi vemo , da je tam.
Ni ga bilo še na svetu človeka , ki ne bi imel duše . Prižge se tisti hip , ko se rodimo in nas nikoli ne zapusti , niti za en sam , samcat hip ne - dokler živimo.
Kakor zrak je , ki ga dihamo , od trenutka , ko prvič vdahnemo , do trenutka , ko zadnjič izdihnemo.
torek, 11. januar 2005 @ 06:13 CET
Uporabnik: Pozitivke
Igor Kononenko
Sri Sri Ravi Shankar (roj. 1956)
Razsvetljeni mojster in duhovni učitelj, ustanovitelj gibanja Art of living (Umetnost življenja).
Rojen v Indiji. Od zgodnjega otroštva se je posvetil duhovnemu življenju in meditaciji. Ko je bil star 4 leta, je spontano recitiral Bhagavad Gito. Svoj študij starodavnih indijskih spisov je pričel v starosti osmih let. V šestnajstem letu je zaključil študij moderne znanosti in Vedskega znanja. Učil ga je Mahariši Maheš Yogi. V poznih sedemdesetih letih je Ravi Shankar dosegel razsvetljenje in njegova pot se je ločila od Maharišijeve. Po končanem obdobju molčanja je leta 1982 začel učiti tehniko dihanja sudarshan kriyo in je ustanovil The Art of Living Foundation. Potuje po celem svetu (letno obišče tudi do 50 držav), uči, vodi tečaje, predava in nagovarja politike in širšo javnost.
Imenujejo ga »guru radosti« saj spodbuja ljudi vseh verstev in kultur, da se združijo in praznujejo. Osrednje sporočilo Umetnosti živjenja je: Smejte se več in več, pojte več in več, praznujte, meditirajte in bodite veseli!
ponedeljek, 10. januar 2005 @ 06:20 CET
Uporabnik: ana
Stojim na obali. Vidim ladjo, kako nastavlja svoja bela jadra jutranjemu vetriču in se počasi pomika proti odprtemu morju. Prelepa je in tako jo gledam, dokler končno njeni obrisi na obzorju povsem ne izginejo in tedaj zaslišim nekoga ob sebi reči:
»Ni je več.«
Kako je ni več? Samo jaz je ne vidim več in nič drugega. Njen jambor je še vedno natanko enako visok in njen trup natanko enako dolg in prav toliko je težka, kot je bila prej, ko sem jo še videl, in še vedno vozi svoj tovor proti cilju.
Pomanjšanje njene velikosti in izguba izpred oči pa sta spremembi, ki sta se zgodili v meni in ne v njej, in prav v tistem trenutku, ko je nekdo poleg mene rekel:«Ni je več,« je na drugi strani morja radosten klic oznanil:
»Glej, tamle prihaja!«
In tako je tudi z umiranjem.
izvor neznan
Vprašanja življenja in smrti
Chris Wright in Sue Haines
sobota, 8. januar 2005 @ 06:58 CET
Uporabnik: asta
Na naslednjem planetu je živel pijanec.Ta obisk je bil zelo kratek, toda Malega princa je navdal z veliko žalostjo.
"Kaj počneš tu?" je rekel pijancu, ki je molče sedel pred vrsto praznih in polnih steklenic.
"Pijem," je odgovoril pijanec in se klavrno držal.
"Zakaj piješ?" ga je vprašal Mali princ.
"Da bi pozabil," je odgovoril pijanec.
"Kaj pozabil?" je poizvedoval Mali primc, ki se mu je možak zasmilil.
"Pozabil, da me je sram," je priznal pijanec in sklonil glavo,
"Česa sram?" je zanimalo Malega princa, ki bi mu rad pomagal.
"Ker pijem!" je odgovoril pijanec in ni več črhnil besede.
In Mali princ je osupel odšel.
"Odrasli so res zelo zelo čudni," si je rekel, ko je romal dalje.
sobota, 8. januar 2005 @ 06:22 CET
Uporabnik: jaka
" Zakaj vedno moliš? " je vprašal učitelj.
" Ker mi molitev odvzame veliko breme s srca."
" Žal ponavadi stori prav to."
" Zakaj žal? "
" Ker te predvsem odvrača od tega, da bi videl,
kdo ti je naložil breme, " je rekel učitelj.
Zelo iskriva misel, ki se lahko v pravem času in na pravem mestu razplamti v mogočen ogenj, ki ti je sposoben v trenutku požgati prav vse zemljevide vseh štirinajstih svetov. Vendar jaz še vedno zmolim kdaj kakšno molitev. Sveti angel se me pogostokrat
dotakne. Večkrat pa si zapojem kakšno spevno hindujsko mantro. V mislih imam speve, ki opevajo enega izmed najlepših aspektov boga, kar so ga moje zemeljske oči uspele videti. Govorim o bogu brez katerega Indija nikoli ne bi bila Indija.
Nikoli ne bom pozabil tistega dne, ko sem v službi bil tako zatopljen v sladkobo tega svetega imena, da sem zafučkal celih trideset oken. Škoda, ki sem jo povzročil je znašala za okoli 200 tisoč tolarjev. Zadeva je bila res konfliktna. Saj se mi je scena, v kateri sem glavni igralec bil seveda jaz, zdela tako romantično smešna, da si nisem mogel pomagati.
Iz preobupano strogih pogledov svojih nadrejenih, sem uspel zaznavati le nagajivo mežikanje igrivega dečka, ki je sijal v neskončni lepoti svoje gracijozne privlačnosti, s katero se poslanstvo pavovega peresa že od nekdaj pozna.
četrtek, 6. januar 2005 @ 14:09 CET
Uporabnik: stojči
Samo ti veš,
ali si plitka, ali globoka duša.
Vse zavisi od tvojega zavestnega,
ali nezavestnega vsakodnevnega diha.
Vse zavisi od tvojega srce-občutenega duha.