Kdor je v tišini rad z nami
in kdor nas ima rad v naši tišini,
se je dotaknil strune, ki greje naša srca.

John C. Lavater

Samo od verovanja v seks,
brez objekta in subjekta,
ti zagotovo ne bo prišlo.
In vendar jih je veliko,
ki prepričujejo ljudi že od pamtiveka,
da bo enkrat,
točno tako.

stojči Stojan Svet

V sufizmu že od nekdaj obstaja ena prav posebna knjiga. Prenaša se izključno iz rok Mojstra v roke učenca. Posebnost te knjige je, da je popolnoma prazna, saj v njej ni zapisane niti ene same besede.

Sufiji ji pravijo Knjiga vseh knjig.

In čeprav je ta knjiga popolnoma prazna, še ni nobena druga knjiga v vsej svoji zgodovini človešta, bila brana s tolikšno budno pozornostjo, kot prav ta. Vsaka njena stran zahteva globoko kontemplativno pozornost in popolno notranjo osrediščenost, če seveda želi biti pravilno razumljena.

Čudežno je, da bolj ko bereš to knjigo, bolj se ti tudi začenja odkrivati njena vsebina in njen ključen pomen. Presenečen si, ko vidiš kako bogata vsebina lahko polni te bele strani.
In na tebi je, da odkriješ avtorja tega miselnega procesa.

Ko ti uspe priti do strani, na kateri se konča vsa ta bogata vsebina in na kateri ostaneš še samo ti, s svojo polno zavestjo...

Da, knjigo lahko zapreš, saj si končno razumel njeno sporočilo.

Lahko iščeš Očeta med oblaki,
lahko ga iščeš v soncu in med zvezdami
in če ga ne boš našel v živem človeku,
kot resonanco na tvoje hrepenenje in izpolnitev,
boš spet kiksnil svojega globljega obstoja smisel.
Seveda je Oče v tem primeru tudi Mati.

Naj ti zdaj povem kdo je Sin,
ki je v tem primeru tudi Hči.
Ti si ta sin, ali hči, narejen iz matere zemlje
in Svetega Duha, ki ni nič drugega,
kot tvoj srce-občuteni dih.

Za 1% ljudi je ta srce-občuten dih,
najčistejša resničnost in vse drugo iluzija,
za drugih 99% pa ravno obratno,
zato pa v svetu je, točno tako kot pač je.


stojči Stojan Svet

Blagoslovljeni so tisti ljudje, ki znajo sklepati prijateljstva, saj je to najboljši božji dar. Za to je potrebno marsikaj, predvsem pa sposobnost, da presežemo sami sebe in cenimo tisto, kar je plemenitega in ljubezni vrednega v sočloveku.

Thomas Hughes

Mojster Sun:


Zato poznavalci borilnih veščin med
premikom ne blodijo, v akciji pa se ne izčrpajo.
Zato je tudi rečeno, da tvoja zmaga ni ogrožena le pod pogojem, da poznaš sebe in druge;
če pa poznaš nebo in zemljo, je zmaga zanesljiva.

Lastnina je past: tisto, kar mislimo, da imamo, ima nas.

Alphonse Karr

Hasidska (judiovska) zgodba pripoveduje o možu, ki je šel na sprehod v gozd in se tam izgubil. Ure in ure je taval okrog in poskušal najti pot v mesto. Preizkušal je eno stezo za drugo, a nobena ga ni pripeljala iz gozda. Potem pa je nenadoma naletel na drugega moža, ki je hodil po gozdu. Zaklical je:
»Hvala Bogu za človeško bitje. Ali mi lahko pokažeš pot nazaj v mesto?«

Drugi mož je odgovoril:

«Ne, tudi sam sem se izgubil. Lahko pa si takole pomagava. Drug drugemu poveva, katere steze sva že preizkusila in bila razočarana. Tako bova lažje našla tisto, ki naju bo popeljala ven.«

H. kushner : Ko vse, kar ste si želeli, ni več dovolj

Usoda nas je naredila brate;
nihče ne hodi po svetu sam;
vse, kar pošljemo v življenja drugih ljudi,
se vrne v naša.

Edwin Markham

Igor Kononenko

Eckhart Tolle (roj. ?1955)
Razsvetljeni mojster in duhovni učitelj

Rodil se je v Nemčiji. V otroštvu je živel tako rekoč v stanju nenehne tesnobe, tu in tam posejane z obdobji samomorilske potrtosti. Diplomiral je na Univerzi v Londonu in je začel delati kot raziskovalec in doktorski kandidat na Univerzi v Cambridgu. Kljub uspehom pri študiju in raziskovalnem delu, ga je tesnoba še naprej redno spremljala. Ko je bil star 29 let, je v trenutkih tesnobe, nesmisla in popolne groze in hrepenenja po samouničenju doživel razsvetljenje, ne da bi dejansko vedel, kaj se mu je zgodilo. To doživetje ga je tako prevzelo, kot bi se pravkar rodil na planetu Zemlja, ki ga je prvič zares videl in doživljal v popolnosti.

Spoznal je, da se ne bo več ukvarjal z raziskovalnim delom, ki ga ni izpolnjevalo, zato je zapustil delo na univerzi. Naslednjih pet mesecevje preživel v stanju neprekinjenega globokega miru in blaženosti. Še vedno je lahko deloval v svetu, vendar z jasno zavestjo, da prav nič, kar bi še kdaj naredil, ne bo ničesar dodalo k temu, kar on že je. Skoraj dve leti je preživel kot klošar v parkih na klopeh v stanju neizrekljive radosti. Ljudje so ga začeli spraševati po njegovih izkušnjah in sčasoma je postal duhovni učitelj, ki je zaslovel po celem svetu s knjigo »The power of Now« (Moč sedanjega trenutka). Od leta 1996 živi v Vancouvru v Kanadi. Potuje in predava ter vodi delavnice po celem svetu.

Tisti, ki najbolj trpijo, dosežejo največjo popolnost… Ljudje, ki ne trpijo, ne dosežejo popolnosti. Rastlina, ki jo vrtnar najbolj obrezuje, bo, ko pride poletje, imela najlepše cvetje in obrodila najbolj obilen sad.

Iz knjige Jana Thompsona: Razmišljanja

Ko spoznamo, da lahko sami ljubimo, da ni pred nami nihče mogel tako ljubiti in da za nami ne bo nihče več enako ljubil, je napočil pravi čas za ljubezen.

Johann Wolfgang von Goethe (1749-1832)

Bahajski učitelj je človeška bitja primerjal s pticami.

Kot ptica ima človek dve peruti, ena perut je snovna in druga duhovna. Če dopustiš, da se razvija le snovna perut, lahko padeš v materializem. Če dopustiš, da se razvija le duhovna perut, obstaja nevarnost, da padeš v praznoverje.

Za Bahajce pomeni razvoj človeštva duhoven in snoven razvoj.

Božje kraljestvo, v katero se razvija naš svet, potemtakem ni le duhovno, ampak tudi družbeno.


povzeto po:
Vprašanja življenja in smrti
Chris Wright in Sue Haines

Samo ljubezen dopolnjuje in združuje živa bitja po tistem, kar je v njih najglobljega.

Pierre Teilhard De Chardin

Ljubezen se ne utrudi,
ne misli na težave,
si prizadeva doseči, kar presega njene moči,
ne izgovarja se na nemogoče...

Zato se zmore spoprijeti s čimer koli,
marsikaj dokonča in zagotavlja uspeh tam,
kjer bi tisti, ki ne ljubi,
izgubil pogum in podlegel.

Ljubezen je budna in ne zapravlja čas s spanjem.
Čeprav je trudna, ne opeša,
čeprav pritiskamo nanjo, se ne izravna,
čeprav je vznemirjena, ni zbegana,
temveč si kot živi plamen in goreča bakla utira pot navzgor in varno vse prestane.

Tomaž Kempčan (1379-1471)

Rabin je nekoč vprašal odličnega člana svoje fare:

»Kadarkoli te vidim, se ti vedno mudi. Povej mi, kam ves čas tako hitiš?«

Mož mu je odgovoril:«Ženem se za uspehom, za izpolnitvijo, za nagrado za vse svoje trdo delo.«

Rabin mu je odvrnil:«To je dober odgovor, če predpostaviš, da so vsi ti blagoslovi nekje pred teboj, da ti poskušajo pobegniti in jih lahko, če boš dovolj hitro tekel, ujameš. Ampak, ali se ti ne zdi, da bi bili ti blagoslovi lahko za teboj, da te poskušajo doseči, a bolj ko tečeš, težje te bodo ujeli?«

Ali ni zares mogoče, da ima Bog za nas vse vrste čudovitih daril – dobro hrano, čudovite sončne zahode, brsteče rože spomladi in odpadajoče listje jeseni in tihe ure premišljevanja – mi pa smo ves čas na svojem lovu za srečo in nas Bog nikoli ne najde doma, da bi nam jih izročil?

H. Kushner: Ko vse, kar ste si vedno želeli, ni več dovolj

Globoko v našem telesu živi Duša . Živa duša je še ni videla , pa vendar vsi vemo , da je tam. Pa ne le to , vemo tudi , kaj je v njej.

V njej , prav sredi nje , stoji na eni nogi ptica. Ta ptica je stanovalka naše duše. Čuti vse , kar čutimo mi.

Kadar nas kdo prizadene , ptica v duši vsa potrta caplja naokrog.
Kadar nas kdo ljubi , veselo skaklja in poletava gor in dol , sem ter tja.
Kadar nas kdo pokliče , skrbno prisluhne , da bi videla kakšen klic je to.
Kadar se kdo jezi na nas , se zvije v pernato kroglico in vsa žalostna molči.
Kadar pa nas kdo objame , se ptica v duši tako navduši , da kar raste in raste , dokler nas vseh ne zapolni . Tako dobro ji namreč dene , kadar nas nekdo objame.

Globoko v nas živi Duša.
Živa duša je še ni videla , pa vendar vsi vemo , da je tam.
Ni ga bilo še na svetu človeka , ki ne bi imel duše . Prižge se tisti hip , ko se rodimo in nas nikoli ne zapusti , niti za en sam , samcat hip ne - dokler živimo.
Kakor zrak je , ki ga dihamo , od trenutka , ko prvič vdahnemo , do trenutka , ko zadnjič izdihnemo.

Igor Kononenko

Sri Sri Ravi Shankar (roj. 1956)
Razsvetljeni mojster in duhovni učitelj, ustanovitelj gibanja Art of living (Umetnost življenja).

Rojen v Indiji. Od zgodnjega otroštva se je posvetil duhovnemu življenju in meditaciji. Ko je bil star 4 leta, je spontano recitiral Bhagavad Gito. Svoj študij starodavnih indijskih spisov je pričel v starosti osmih let. V šestnajstem letu je zaključil študij moderne znanosti in Vedskega znanja. Učil ga je Mahariši Maheš Yogi. V poznih sedemdesetih letih je Ravi Shankar dosegel razsvetljenje in njegova pot se je ločila od Maharišijeve. Po končanem obdobju molčanja je leta 1982 začel učiti tehniko dihanja sudarshan kriyo in je ustanovil The Art of Living Foundation. Potuje po celem svetu (letno obišče tudi do 50 držav), uči, vodi tečaje, predava in nagovarja politike in širšo javnost.

Imenujejo ga »guru radosti« saj spodbuja ljudi vseh verstev in kultur, da se združijo in praznujejo. Osrednje sporočilo Umetnosti živjenja je: Smejte se več in več, pojte več in več, praznujte, meditirajte in bodite veseli!

Stojim na obali. Vidim ladjo, kako nastavlja svoja bela jadra jutranjemu vetriču in se počasi pomika proti odprtemu morju. Prelepa je in tako jo gledam, dokler končno njeni obrisi na obzorju povsem ne izginejo in tedaj zaslišim nekoga ob sebi reči:

»Ni je več.«

Kako je ni več? Samo jaz je ne vidim več in nič drugega. Njen jambor je še vedno natanko enako visok in njen trup natanko enako dolg in prav toliko je težka, kot je bila prej, ko sem jo še videl, in še vedno vozi svoj tovor proti cilju.

Pomanjšanje njene velikosti in izguba izpred oči pa sta spremembi, ki sta se zgodili v meni in ne v njej, in prav v tistem trenutku, ko je nekdo poleg mene rekel:«Ni je več,« je na drugi strani morja radosten klic oznanil:

»Glej, tamle prihaja!«

In tako je tudi z umiranjem.

izvor neznan


Vprašanja življenja in smrti
Chris Wright in Sue Haines

Ko te prime, pusti, da te mine.

Kadar se sloni tepejo,
ali se ljubijo -
trava je vselej poležana...

Afriški pregovor