Začetki interneta segajo v obdobje hladne vojne, ko so se ZDA želele opremiti z vojaškim komunikacijskim sistemom, ki bi zdržal jedrsko vojno. Projekt je financirala agencija ARPA, ustanovljena leta 1958 v okviru ameriškega ministrstva za obrambo.

Projekt ARPANET na kalifornijski univerzi je obrodil 29. oktobra 1969, ko so uspeli povezati računalnik na stanfordskem raziskovalnem inštitutu. Internet je iz izključno vojaške rabe kmalu prešel v roke raziskovalcem, v devetdesetih letih pa je z e-pošto in ponudniki dostopa začel svoj pohod med končne uporabnike.

Vir: agencijanet.si/

Na strani http://www.dnevnik.si/novice/slovenija/1042310682 so poročali o ljubljanskem UKC, ki je s farmacevtsko družbo GSK sklepal zaupne pogodbe. Medtem ko je UKC pri ostalih donacijah za izobraževanje zdravnikov uporabljal enoten vzorec pogodb, pogodbe z GSK vsebujejo posebna določila.

V UKC pravijo, da gre za poslovno skrivnost in da ima donator pravico, da izrazi željo, da je njegova donacija tajna. Ob tej novici sem se spomnil na knjigo z naslovom Medicina v primežu podkupnin. Avtor Hans Weiss je v njej opisal šokantno razkritje delovanja farmacevtske industrije, ki si s podkupovanjem zdravnikov zagotavlja velikanske dobičke.

Veganstvo − edina realna izbira v pripoznanju moralne vrednosti življenja živali
(ob 1. novembru, svetovnem dnevu veganstva)

V družbi, v kateri živimo, imajo živali oz. neljudje status lastnine, ekonomske potrošne dobrine in ta status preprečuje enakovredno obravnavo njihovih interesov. Princip enakovredne obravnave je temeljni princip vseh moralnih teorij in vsak sistem, v katerem so živali obravnavane kot lastnina, je po svoji naravi nemoralen.

Pravica do odprave lastninskega statusa je v prvi vrsti moralna in šele nato legalna pravica. Pomembno in smiselno spremembo na področju našega ravnanja z neljudmi lahko pričakujemo šele po spremembi temeljnih moralnih stališč in pripoznanju, da je uporaba živali nesprejemljiva sama po sebi.

V letošnji svetovni akciji GCAP in UN Millenium Campaign Vstani in ukrepaj ( Stand Up Take Action) , ki je potekala od 16-18.oktobra v več kot 120 državah sveta, je sodelovalo preko 170 milijonov ljudi, kar je novi Guinesov svetovni rekord.

Tudi v Sloveniji smo se pridružili tej akciji, kjer je sodelovalo več organizacij in šol. V okviru GCAP kampanje smo med drugim izvedli tudi delavnico Vstani in ukrepaj, posvečeno ekološki pridelavi hrane, z ekološkimi semeni zelenjave v okviru akcije Semena življenja pa smo v letošnjem letu  pomagali humanitarnim projektom ekološke pridelave hrane v Indoneziji, Sudanu/Darfurju, Madagaskarju, Etiopiji in Kongu.

Robin Dewa, koordinator  GCAP v Sloveniji in koordinator humanitarne akcije Semena življenja

Draga Mama in dragi Oče
Rad bi vam povedal le to, da vaju
imam rad in da vaju pogrešam
Bojan TOMC

Ko se v teh dneh spomnim na vaju

Leto mineva, odkar sta me zapustila oba. Lahko bi rekel, da sem ostal sam, a imam ob sebi družino, ki mi daje novo upanje. Imam čudovito ženo in štiri zlate otroke, za katere šele sedaj vem, da so neponovljivi in enkratni.

Pozitivke svetujejo, da naj bi vama v nekoliko trajnejši spomin dal na grob kakšen poseben kamenček, naredil kakšno gesto, za katero vemo, da bi vama bila všeč, ali kakšno drugo dobro delo.

To ni ena od nepreverjenih zgodb, ki krožijo po spletu in skušajo z nameni dvomljive vrste vzbujati sočutje.  Gre za resnično zgodbo triletnega dečka Nela, ki se dogaja zdaj in tukaj, čisto blizu nas.

Nel je že pol leta v bolnišnici, izoliran v eni sobi, dobiva velike odmerke antibiotikovin drugih zdravil, da ne dobi okužbe, ki bi bila zanj lahko usodna. V tem času je imel dvakrat prizadeto kožo po vsem telesu, trikrat črevesne okužbe, trikrat sepso, na teden je dobil tudi do pet transfuzij krvi, ter imel tri mesece diarejo z močnimi bolečinami.

Evropska komisija resno razmišlja o uzakonitvi obvezne garancije na programsko opremo, enako kot to sedaj velja za tehnične izdelke. S tem bi uvedli odgovornost proizvajalcev za delovanje programske opreme in škodo, povzročeno zaradi njenega nepravilnega delovanja. Kot je znano, proizvajalci programske opreme v licenčnih pogojih izključujejo svojo odgovornost za delovanje programske opreme in morebitno nastalo škodo.

Evropski komisarki Viviane Reding in Meglena Kuneva sta odločeni, da se morajo razmere na tem področju urediti. "Trenutno vlada status quo, v katerem so proizvajalci programske opreme izvzeti iz evropske zakonodaje za varstvo potrošnikov", pojasnjuje tiskovna predstavnica Kuneve.

Evropska komisija jesprejela predloga za spremembo dveh zakonodajnih instrumentov skupnega evropskega azilnega sistema: direktive o zahtevanih pogojih glede statusa oseb, ki potrebujejo mednarodno zaščito, ter direktive o azilnih postopkih.

Kot sporočajo iz Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji , je namen načrtovanih ukrepov zagotoviti višje ravni zaščite žrtvam preganjanja, kot je v evropskem paktu o priseljevanju in azilu zahteval Evropski svet.

Ob sprejetju predlogov je podpredsednik Jacques Barrot, komisar za pravosodje, svobodo in varnost, dejal: „Komisija danes končuje gradnjo skupnega evropskega azilnega sistema.

Sedež Sveta Evrope v Strasbourgu bo v prvi polovici oktobra gostitelj razstave Ljubljanski proces, ki predstavlja obnovo slovenske stavbne in arhitekturne dediščine. Ta bo obenem tudi uvod v novembrsko mednarodno konferenco, ki bo posvečena isti tematiki.

Razstava, ki bo potekala v okviru programa slovenskega predsedovanja Odboru ministrov Sveta Evrope, predstavlja vrhunec skupne akcije Sveta Evrope in Evropske komisije z naslovom Načrt za projekte celovite obnove/Raziskava arhitekturne in arheološke dediščine (IRPP/SAAH), ki dediščino postavlja v središče trajnostne družbene in gospodarske obnove.

Evropska komisija je 16. oktobra, dan pred mednarodnim dnevom boja proti revščini, zagnala interaktivno spletno stran, namenjeno izboljšanju razvojnega sodelovanja v Evropi. Spletna stran deluje kot odprti forum, na katerem si bodo akterji na področju razvoja izmenjavali ideje in znanje o izboljšanju učinkovitosti tehničnega sodelovanja.

Več na  www.cNVOs.info.

Delegacija civilne pobude "Kakšno šolo hočemo?" bo v sredo, 28. oktobra, predala Manifest za odlično javno šolo in na javnih debatah zbrano gradivo ministru dr. Igorju Lukšiču in snovalcem nove Bele knjige o izobraževanju.

Več o delovanju civilne pobude si lahko prebereta na spletni strani: www.cdk.si/kaksno_solo_hocemo/, za dodatne informacije pa se lahko obrnete na Barbaro Škarja: barbara.skarja@cdk.si.

Analiza Andreje Črnak Meglič Obseg in viri financiranja nevladnih organizacij (društev, ustanov in zasebnih zavodov) v letu 2008 kaže, da se financiranje NVO med leti 2004 in 2008 mi bistveno spremenilo. Analiza je bila opravljena na podlagi 21.646 izkazov poslovnih izidov, ki so jih za leto 2008 oddali društva, ustanove in zasebni zavodi.

Njihovi prihodki so znašali 754 mio EUR. Prihodki društev in ustanov so se med letoma 2004 in 2008 povečali za 19%, ob upoštevanju indeksa inflacije, pa se je realna vrednost prihodkov zmanjšala za 21%. Struktura prihodkov društev kaže, da kar 47,4% ustvarijo na trgu (plačila za storitve), 23,8% znašajo prihodki iz javnih virov, prihodki iz donacij pa 18,8%.

Z avtorsko pogodbo o naročilu dela se avtor zaveže ustvariti določeno delo in ga izročiti naročniku, naročnik pa se zaveže, da mu bo za to plačal honorar. Preko avtorske pogodbe posameznik lahko opravlja le avtorska dela, to so individualne intelektualne stvaritve s področja književnosti, znanosti in umetnosti, ki so na kakršenkoli način izražene.

Organizacije oziroma delodajalci sporočajo zavodu potrebo po opravljanju del na podlagi pogodbe o naročilu avtorskega dela in obvestilo o sklenjeni pogodbi o naročilu avtorskega dela. Obrazca za sporočanje sta skupaj z navodili za izpolnjevanje objavljena na spletni strani zavoda.

Novogoriško medobčinsko društvo slepih in slabovidnih je danes predstavilo zloženko z nasveti za večjo varnost slepih in slabovidnih v cestnem prometu ter domačem okolju, ki so jo pripravili v sodelovanju s tamkajšnjo policijsko upravo.

Zloženko Z roko v roki skupaj za varnost slepih in slabovidnih, ki je namenjena tako osebam s težavami z vidom kot širši javnosti, so pripravljali dve leti, sta po poročanju STA povedala predsednik društva Igor Miljavec in policijski inšpektor novogoriške policijske uprave Janko Mencinger. Nastala je na podlagi več delavnic, ki sta jih policija in društvo pripravila na severnem Primorskem.

Svet Evrope je 21. oktobra na zasedanju Foruma za prihodnost demokracije, ki je potekal v Kijevu, uradno naznanil Kodeks dobrih praks vključevanja civilne družbe v procese odločanja.

V kodeksu je opredeljen nabor evropskih načel in smernic za vključevanje nevladnih organizacij v procese odločanja in krepitev vključevanja državljanov v upravljanje javnih zadev, ki se bodo uveljavili v državah članicah Sveta Evrope na lokalni in nacionalni ravni.

IZJAVA ZA JAVNOST

Zapuščene živali so dobile svoj dom! Iskrene čestitke vsem, ki so sodelovali pri tem projektu, ki ga do sedaj ni hotel ali znal rešiti še noben župan ali pa mestni svet.

Sam vem, koliko naporov je bilo potrebnih, da mi je pred leti v vlogi mestnega svetnika uspelo prepričati mestne svetnike, da so podprli vsakoletne amandmaje, ki so zagotavljali nekaj sredstev za delo azila in koliko je bilo potrebno, da je mestni svet potrdil status javnega dobrega Azilu za živali.

Organizacija združenih narodov se trudi po svojih najboljših močeh

Sporočilo generalnega sekretarja Združenih narodov, Ban Ki-moona, ob dnevu Organizacije združenih narodov, 24. oktober 2009

Na dan Organizacije združenih narodov in vsak drug dan v letu je organizacija na delu - za planet, za delovna mesta in za načelo »Mi, ljudstva«.

Razdelimo največ humanitarne pomoči na svetu in to na najtežje dostopna mesta. Cepimo okrog 40 odstotkov otrok po svetu. Nahranimo več kot 100 milijonov ljudi in pomagamo več kot 30-im milijonom beguncev, od katerih je večina žensk in otrok, ki bežijo pred vojno in preganjanjem.

Slovenska umetnica Petra Varl je 15. oktobra v sarajevski galeriji Novi Hram odprla razstavo z naslovom Risbe, ki je z zgodbami iz življenjskega vsakdana obiskovalce naravnost navdušila.

Petra Varl je bila rojena v Ljubljani, kjer je leta 1997 dovršila magistrski študij na Akademiji za likovno umetnost. V poklicnem življenju deluje kot vizualna umetnica, ustvarja na področju risbe, grafike, slikarstva in prostorskih postavitev. Svoja dela je predstavila že na mnogih samostojnih in skupinskih razstavah doma in po svetu, od leta 2000 pa je nadobudna profesorica na Oddelku za likovno umetnost na Pedagoški fakulteti v Mariboru, kjer predava risanje in grafiko.

Center Evropa, informacijsko in izobraževalno središče o EU zadevah, ima za sabo deset uspešnih let delovanja. Skozi njegova vrata je v teh letih vstopilo že 70.000 ljudi, pripravil je 560 lastnih dogodkov, v konferenčni dvorani centra pa omogočil približno 700 prireditev mednarodnih, vladnih in nevladnih organizacij.

Številne izobraževalne, strokovne in družabne dogodke je pripravljal pravzaprav po celi Sloveniji, vprašanj, povezanih z EU, na katera so odgovorili njegovi sodelavci, pa je toliko,  da številki ne sledijo več.

Vabilo k sodelovanju v projektih e-participacije nevladnih organizacij

Posredujemo informacijo, da so na spletnem portalu www.sodeluj.net, ki je namenjen spletni podpori mrežam nevladnih organizacij in posameznim nevladnim organizacijam pri izvajanju projektov na področju civilnega dialoga s pomočjo orodij e-participacije (e-demokracija), odprte naslednje možnosti za sodelovanje:

Predaja  manifesta za odlično javno šolo ministru za šolstvo in šport dr. Igorju Lukšiču

Delegacija civilne pobude "Kakšno šolo hočemo?" ki jo bo vodila dr. Manca Košir, bo predala Manifest za odlično javno šolo in na javnih debatah zbrano gradivo ministru dr. Igorju Lukšiču in snovalcem nove Bele knjige o izobraževanju.

Dogodek bo v tiskovnem središču Ministrstva za šolstvo in šport (Ljubljana, Masarykova cesta 16) v sredo, 28. oktobra ob 10. uri.  Bodite z nami in ob nas!

KATASTROFA!
"Torej, moj sin je star 9 let in hodi v četrti razred. Lani je bil torej osemletnik, katerega vzgajam v ekološkem duhu. Zato ga tudi učim ločevanja odpadkov. Ker nimam veliko finančnih sredstev, sva se skupaj odločila, da bova zbirala papir, ko pa se ga bo dovolj nabralo, ga bova peljala v Surovino prodat in si bo iz tega lahko kupil kakšno igračo ali čokolado.

Vsem bližjim sva povedala, da Gregor zbira papir, dvoji sosedje, moja sestra, prijateljica in mi doma. Vsi smo zvezovali in shranjevali ta papir zanj, ko pa se je nabralo za poln avto sva ga skupaj odpeljala. Kako je bil ponosen, da je dal svoje osebne podatke in svojo davčno številko.

Dobil je 20 evrov, odbili so le normirane stroške in akontacijo dohodnine.

V naši ne več tako novi, pa vendar najnovejši domovini se, morda še bolj kot drugod, vse od njenega uspešnega spočetja razpravlja predvsem o nacionalnem interesu. O čemer koli že teče beseda, prej ali slej postane naš nacionalni interes središče obravnave.

Še nedolgo tega je bil ta pojem skoraj uradno razglašan za skorajda edini smoter našega bivanja v, končno, samostojni državi. V zadnjem času se ta besedna zveza resda ne pojavlja več tako pogosto, a zato ni nič manj prisotna. Postalo je že nekako samo po sebi umljivo, da je tako rekoč vse naše početje namenjeno zgolj zagotavljanju tega interesa. Pa čeprav pravzaprav do sedaj še nihče ni pojasnil, kaj naj bi ta in tak interes sploh bil.