Skupina ViaVerde je s podjetjem Velo v Ljubljani odprla trgovino z električnimi kolesi, skuterji in vozički. "Električno kolo je varno, z nizkimi stroški vožnje, čisto in zeleno, trajnostno sprejemljivo, hitrejše in bolj prijazno do okolja," je ob odprtju dejal sekretar sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Mestne občine Ljubljana Zvone Milkovič.

Po njegovih besedah v EU in v Sloveniji več kot 30 odstotkov voženj z avtomobilom poteka na razdalji, ki je krajša od treh kilometrov, 50 odstotkov voženj pa celo po poteh, krajših od petih kilometrov. "Te razdalje so idealne za električno kolo oz. skuter, saj zahtevajo le okoli 10 do 15 minut vožnje z ničelno emisijo škodljivih izpustov," je poudaril Milkovič.

Komisija za izbor najbolj neekološko osebnosti leta v 2010 pri AAG je na včerajšni korespondenčni seji izbrala med štirimi kandidati zmagovalca tega leta.

Komisija za izbor je najprej po posredovanih predlogih izbrala zmagovalca četrtletja in sicer:

- v prvem četrtletju g. Mateja Lahovnika, tedanjega ministra za gospodarstvo, zaradi njegove tedanjega zagovarjanja izgradnje TEŠ 6,

- v drugem četrtletju g. Mladena Berginca, zaposlen na Sektorju  za ohranjanje narave pri ministrstvu za okolje in prostor, kot glavnega krivca, da so zainteresirano javnost pri oblikovanju zakona o Triglavskem Narodnem Parku izključili,

Nemško Ustavno sodišče v Karlsruhe je odločilo, da imajo vrtnarji in kmetje, katerih kulture so okužene s cvetnim prahom gensko spremenjenih rastlin, pravico do odškodnine. »Z možnostjo ciljanega spreminjanja dednega materiala, posega genska tehnika v elementarne strukture življenja.

Posledice takega poseganja se – če sploh - le zelo težko odpravijo. Širjenje gensko spremenjenega materiala, ki smo ga vnesli v naravo se zelo težko – če sploh lahko omeji.« Tako so utemeljili najvišji sodniki Nemčije svojo odločitev, ki bo gotovo usmerjala odločitve podobne vrste v vsej Evropi.

Komisija za izbiro četrtega imena za črno listo pri mednarodni organizaciji Alpe Adria Green je izbrala ime zadnjega četrtletja 2010 leta.

To je: mag. Marko Zidanšek iz mestne občine Celje ki je dejal, da ima občutek, da mestna občina Celje vsake toliko časa doživi napad "ekoteroristov", ki ne prepoznajo prizadevanj mestne občine Celje, da mesto primerno pozicionira v slovenski prostor. Mag. Marko Zidanšek za mandat 2010- 2014  še kar želi biti podžupan v nasprotju z zakonskim določilom o nezdružljivosti  funkcij in so zato vložili pobudo za ustavno presojo  za vse tri podžupane , ki so tudi direktorji družb v občinski lasti.

Požrešnost  po funkcijah in denarju je brezmejna. V preteklih letih je bil podžupan za okolje in prostor za mandat 2006- 2010, direktor javnega komunalnega podjetja – Simbio,  ter je predsednik SLS Celje.

Projekt Plan B za Slovenijo, ki ga ob sodelovanju partnerskih organizacij vodi Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, bo tudi v naslednjih dveh letih gradil mrežo nevladnih organizacij na področju varovanja okolja in trajnostnega razvoja ter vzpostavljal okolje za kontinuirano delovanje in rast usposobljenosti okoljskih nevladnih organizacij.

Projekt je bil namreč konec novembra znova izbran na razpisu Ministrstva za javno upravo za vsebinske mreže v okviru programa Evropskega socialnega sklada za spodbujanje razvoja nevladnih organizacij in civilnega dialoga 2010 - 2012.

Javni odgovor  na članek objavljen v delu 16.12.2010 Prof. Dr. Andrej Pogačnik UDIA »Prostor ne sme biti ovira za razvoj, temveč spodbuda:«

Stem člankom se v večji meri strinjam. Želel pa bi vas dopolniti na mestu, kjer pod sliko »propagirate« eno ali dve sežigalnici v Sloveniji. Sam sem mnenja, da je sežiganje zastarela tehnologija in že sedaj povzroča svinjarijo na vseh mestih kjer to izvajajo v neprimernih kuriščih. Pa nas si bo to toplarnah, cementarnah ali v industrijskih pečeh. Enako mislim, da je popoln nesmisel tudi TEŠ6 in novi dodatna jedrska elektrarna. Ponujam pa alternativni predlog v presojo.

Dovolite mi, da vas informiram, o najnovejših tehnologijah na področju pridobivanja energije, ki ni okolju sporna in hkrati rešuje še problem odpadkov in ni škodljivih prekomernih izpustov.

V zvezi z nameravano izgradnjo plinskih terminalov v Žavljah in na morju, so bile izčrpane vse politične možnosti za razrešitev tega problema, saj je Italija 08. oktobra 2010 v Trstu dala soglasje preko ministrice za okolje izgradnjo terminala žavlje in plinskega terminala »off-shore« na morju, kar so na veliko poročali mediji.

S strani Italije je bila narejena tudi kumulativna študija čezmejnih vplivov na okolje za projekt plinskega terminala (LNG terminal) podjetja družbe “Gas Natural SDG S.A.” v Zaule-Žavljah v tržaškem industrijskem pristanišcu (Italija) ob meji z Republiko Slovenijo.

Danes smo iz AAG Generalnemu sekretariatu EU komisije v Bruselj poslali novo prijavo, ki se nanaša na predlog in projekt plinskega terminala (LNG terminal) podjetja družbe “Gas Natural SDG S.A.” v Zaule-Žavljah v tržaškem industrijskem pristanišcu (Italija) ob meji z Republiko Slovenijo. Razlog je projekt plinskega terminala krši varnost prebivalcev, ki živijo na področju Tržaškega zaliva – SEVESO direktive in posledično EPAH direktive.

Kršitve zakona Seveso in v Italiji prenesena zakonsko uredba št 21 septembera 2005 - 238, pri načtovani izgradnji plinskega terminala v Žavljah, ob slovensko – italjanski meji, potrjuje popolno odsotnost kateregakoli načina preprečevanja nevarnosti, ki bi se lahko pripetile v industrijskih obratih. To je naša organizacija že večkrat upozarjala tudi EU institucije.

Belgijski raziskovalci (Van de Velde, L., Verbeke, W., Popp, M., Van Huylenbroeck, G., 2010: The importance of message framing for providing information about sustainability and environmental aspects of energy. Energy Policy) so v raziskavi javnega mnenja preučevali odziv javnosti na sporočila o energetskih in okoljskih temah. Sporočila so poudarjala, da tudi posameznik lahko kaj stori na teh področjih, na primer uporablja manj energije ali pa energijo iz obnovljivih virov.

V spletni raziskavi je sodelovalo 260 ljudi, vsak je dobil eno izmed dveh verzij sporočila. Obe sporočili sta imeli podobno vsebino, le da je bila v enem predstavljena z negativnim, v drugem pa s pozitivnim prizvokom. Negativno sporočilo je podčrtalo resnost okoljskih in energetskih problemov ter škodljivih vplivov onesnaževanja, višjih cen energije in negotovosti preskrbe z energijo.

Sedem mesecev in pol po zgodovinski akciji Očistimo Slovenijo v enem dnevu!, z veseljem objavljamo povezavo na Zaključno poročilo projekta. V njem najdete podroben opis priprav in poteka celotnega projekta.

Avtorji prispevkov so vodje posameznih organizacijskih skupin, poročilo je uredil Nara Petrovič, oblikovala pa Barbara Živčič. V pripravi je tudi angleška različica, ki bo olajšala izmenjavo dobrih praks za enostavnejšo organizacijo svetovne čistilne akcije leta 2012.

Vsak od nas s svojim načinom življenja prispeva k podnebnim spremembam, toda vsakdo lahko sodeluje tudi pri njihovem zmanjšanju in odpravljanju. Pomagamo lahko vsakokrat, ko se odločamo, kaj bomo kupili, koliko električne energije bomo porabili, kaj bomo jedli, ali se bomo večkrat vozili s kolesom in javnim prometom, kako bomo ravnali z odpadki … Že čisto majhna sprememba naših navad ima lahko pozitiven učinek na okolje.

Ko manj kupimo, s tem tudi manj zavržemo
Za proizvodnjo in prevoz vsega nakupljenega je potrebna precejšnja energija. Na vsaki stopnji procesa se zato sproščajo različni toplogredni plini.

Waste Land
Waste Land je dokumentarec britanske režiserke Lucy Walker o brazilskem umetniku Vikiju Munizu, ki ustvarja portrete iz smeti. Režiserka je več kot tri leta spremljala brazilskega umetnika, ki je iz New Yorka odpotoval v rodno Brazilijo, da bi obiskal največje smetišče na svetu - Jardim Gramacho, ki se nahaja na obrobju mesta Rio de Janeiro.

Tam živijo ljudje - imenovani »catadores«, ki se ukvarjajo z zbiranjem smeti za reciklažo. Umetnik je najprej želel naslikati te ljudi skupaj s smetmi. Vendar je med samim ustvarjalnim procesom prišlo do preobrata, saj so ljudje, potem ko jih je naslikal, začeli na novo gledati in vrednotiti svoje življenje. Film je ganljiv dokument o izredni moči umetnosti in človeške duhovnosti. Film je tudi kandidat za nominacije za nagrado Oskar 2011.

Skupaj z umetnikom The Miha Artnak, društvom Eco Vitae in oblikovalskim studiom Lukatarina smo pripravili projekt z imenom Vrečka na vrečko, ki je potekal med 20. in 28. novembrom v okviru Evropskega tedna zmanjševanja odpadkov.

V okviru projekta smo v mestni občini Ljubljana zbirali stare plastične vrečke in rabljene lončke za enkratno uporabo (ki nastanejo kot odpadek pri avtomatih z vodo in toplimi napitki), iz katerih so nastale različne umetnine - Lovka na lovce (The Miha Artnak) in Ustavimo svetovno prvenstvo v plastičnih lončkih (Lukatarina).

Tinka Podjavoršek v najnovejši brezplačni e-knjigi
ELIZA 4: NASMEH – ZELENA VIZIJA, predstavlja pot izgrajevanja temelja zdrave družbe.

Knjiga predstavlja SLOVENSKO ZELENO VIZIJO, ki je prava popestritev v sicer množično predstavljenih tujih, tehnoloških vizijah.
Trdi, da imamo le nadgradnjo, za temelj pa je potreben

SODELOVALNI TROJČEK: ZDRAVI ODNOSI, ZDRAVA HRANA IN  ZDRAVO BIVANJE.
Učitelj in starš sta v vlogi MENTORJA – SODELAVCA, ki se skupaj trudita za uresničevanje pogojev sodelovalnega trojčka, otroci pa rabijo šolo in dom kot KRAJ ZA OTROKE, kjer uresničujejo PEERSOVSTO s predmetnikom ELIZAR (E-šport, telovadba L-igre I-fizično delo Z -umsko delo, A – peersovstvo , R- raziskovanje, ustvarjanje).

Ukrepi za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov in s tem ublažitev podnebnih sprememb lahko neposredno izboljšajo zdravje ljudi, je zapisano v izjavi Medakademijskega medicinskega foruma ("Inter-Academy Medical Panel, IAMP"), globalne svetovne mreže medicinskih akademij.

Omenjene zdravstvene koristi bi lahko delno zmanjšale stroške spoprijemanja s podnebnimi spremembami in ovrgle prepričanje, da je ukrepanje za reševanje podnebnih sprememb socialno in ekonomsko vedno zahtevno. IAMP poziva politične voditelje po vsem svetu, da se seznanijo z zdravstvenimi koristmi takih omilitvenih strategij.

Alpe Adria Green meni, da projekt hitre železnice, ne upošteva konfiguracije kraškega terena, z katerim bi bil ogrožen podzemlje krasa. Projekt predvideva 3200 predorov od 12.500 m skupne dolžine železniške povezave.

Študija, ki bi morala biti dostavljena do konca 2010 leta, z izbiro projektanta do 12.07.2011 sicer predvideva ustanovitev ekonomske skupine med Italijo in Slovenijo do junija 2011 leta, vendar je to po našem mnenju v času recesije mrtev projekt.

Eko čiščenje pečice. Predstavljamo vam nekaj čistil in trikov, zaradi katerih bo vaša pečica sijoča in prijetnega vonja.

ČIŠČENJE PEČICE

Sestavine:

• soda bikarbone
• voda
• naravno milo v tekoči obliki

Po ugotovitvah znanstvenikov bi terminal, ki ga želi v Žavljah pri Trstu zgraditi španska družba Gas Natural, letno kar dvakrat ali celo trikrat uporabil celotno količino vode v Miljskem zalivu.

Kombinacija uporabe klora za čiščenje cevi, termičnega šoka in stresa, ki bi ga za morske organizme predstavljal prehod skozi črpalke obrata, bi privedla do dejanske sterilizacije vode v Miljskem zalivu. Izumrl bi velik del živih bitij. Prizadete bi bile tudi hranilne snovi in nekatere morske bakterije, ki so zelo koristne za morsko okolje, stik klora in drugih snovi z morskimi organizmi pa bi privedel do strupenih reakcij.

Nova študija je pokazala, da blažje pospeševanje in zaviranje skupaj z učinkovitim menjanjem prestav ponujajo zelo učinkovito in poceni priložnost za zmanjšanje izpustov iz prometa. Povprečen udeleženec študije, ki je analizirala vedenje 5700 voznikov iz vse Evrope, je v prvem mesecu vožnje z ukrepi za večjo učinkovitost prihranil 6% goriva.

To letno pomeni 2 toni manj izpustov ogljikovega dioksida in račun za gorivo, nižji za skoraj 600 evrov. Najboljši vozniki so uspeli zmanjšati porabo goriva do 16%, s čimer bi stroške na letni ravni zmanjšali za skoraj 1500 evrov.

Viri energije z nizkimi izpusti ali brez izpustov ogljikovega dioksida bi do leta 2050 zlahka pokrili vse svetovne potrebe po energiji, ugotavlja poročilo danskega laboratorija Risoe, ki se ukvarja s trajnostno energijo. Pravi izziv pri vzpostavljanju globalnega sistema, ki bo uporabljal le trajnostno energijo, bo, kako potencial za pridobivanje trajnostne energije uporabiti v praksi s kar najboljšim gospodarskim izkoristkom.

Poročilo laboratorija Risoe navaja več tehnologij za pridobivanje energije iz virov z nizkimi izpusti ali brez njih. Poročilo prav tako ugotavlja, da bodo te tehnologije v prihodnjih desetletjih postale tržno zanimive. Po drugi strani opozarja, da do svetovne preskrbe z energijo iz nizkoogljičnih virov ni mogoče priti po najcenejši poti, z uporabo tehnologije, ki jo že poznamo.

V pričujočem interaktivnem priročniku smo zbrali nekaj osnovnih napotkov in nasvetov za okolju prijaznejše ravnanje – na delovnem mestu in doma. Marsikdo poreče: »Moje ‘ekološko’ ravnanje je kaplja v morju vsakodnevnega onesnaževanja – in zato nepotrebno.« Pa je res tako?

Za pozitivne spremembe je pomembno odgovorno in zavestno ravnanje prav vsakega. Šteje vsaka kapljica prihranjene vode, vsaka neprižgana žarnica, vsak prihranjen list papirja, vsak gram proizvedenega CO2, vsak v zbiralnik prave barve odvržen odpadek.

Že čisto majhna sprememba naših navad oz. razvad bo imela velik pozitiven učinek na okolje.

Evropska komisija je pretekli teden razgrnila vizijo reforme skupne kmetijske politike (CAP) po letu 2013, s katero naj bi evropsko kmetijstvo postalo bolj dinamično, konkurenčno, trajnostno in učinkovito.

V dokumentu komisija zahteva, naj bodo izplačila subvencij (zdaj jih je letno za 40 milijard evrov) povezana tudi z izpolnjevanjem okoljskih ciljev. "Evropsko kmetijstvo ne sme biti le ekonomsko konkurenčno, mora biti tudi okoljsko konkurenčno," je prepričan evropski komisar za kmetijstvo Dacian Ciolos.

Mesta so zažarela v soju novoletnih luči, prireditve na prostem se razvrščajo ena za drugo. V občudovanju prijetne svetlobe na novoletnih dreveščkih smo se v društvu Planet Zemlja malce pozanimali, koliko slovenskih občin je stara svetila zamenjalo z varčnejšimi in okolju prijaznejšimi LED svetili, ki v povprečju porabijo okrog 70 % manj električne energije kot stare žarnice in tako občutno manj onesnažujejo okolje.

Vprašalnik smo poslali vsem občinam, nanj pa se jih je odzval približno 15%.

Ena tretjina slovenskih občin, je že večino ali celo vse stare žarnice nadomestila z novimi LED svetili, medtem ko ostale, predvsem zaradi pomanjkanja finančnih sredstev, starih svetil še niso zamenjale, a jih vendar v kratkem nameravajo.