Mnenja glede zelenih delovnih mest so deljena. Deljena predvsem zaradi tega ali bodo res ustvarila več delovnih mest in zaradi netočnosti definicije tega zelenega pojma. Resnica je, da je zadnji čas, da se koorporacije začnejo zavedati kakšen okoljski odtis puščajo. Pa vendar niso krive samo koorporacije. Razmišljanje moramo spremeniti predvsem mi sami.

Zeleno delovno mesto- definicija?
Mednarodna organizacija dela (ILO- International labour organization) poimenuje zelena delovna mesta kot delovna mesta, ki prispevajo k ohranjanju ali izboljšanju kakovosti okolja. Vendar obstajajo različni odtenki zelene. Svetli, temni, bledi, fluorescentni.

Takšna so tudi delovna mesta- bolj in malenkost manj okolju prijazna. Zeleno delovno mesto pa ni le okolju prijazno ampak zaposlenemu zagotavlja primerno plačo, varno delovno okolje, zaposlitveno varnost in možnost napredovanja.

Zeleni ovratniki imajo potencial, da nadomestijo vse bolj izginjajoče modre ovratnike in številnim delavcem v razvitem in razvijajočem se svetu omogočijo zasesti dostojna delovna mesta. Modri ovratniki poimenujemo delavce, delovna mesta v sekundarnem sektorju. Enkrat sem slišala komentar za modre ovratnike in sicer, da so to delavci, ki pamet inženirjev spravijo v realnost. Zanimivo in resnično.

Kje najdemo delovna mesta?
Zelena delovna mesta niso omejena le na sektor obnovljivih virov energije, čeprav jih je tu najlaže definirati, ampak posegajo tudi v gradnjo, transport, bazično industrijo, kmetijstvo in gozdarstvo. V okviru teh sektorjev je pričakovati ustvarjanje novih delovnih mest. Prav tako pa lahko upravičeno pričakujemo, da se bo trend širil tudi na druge sektorje, ki bodo prav tako »ozeleneli«.

Danes industrija obnovljivih virov energije po konservativnih ocenah zaposluje 2,3 milijone ljudi. Ta delovna mesta so trenutno omejena predvsem na Nemčijo, Japonsko, Kitajsko, Brazilijo in ZDA. Ocene kažejo, da bo do leta 2030 v panogi obnovljivih virov energije zaposlenih preko 20 milijonov ljudi, od tega bo kar 12 milijonov delovnih mest vezanih na proizvodnjo biogoriv.

Spremembe potrošniških vzorcev?
Trajnostna potrošnja je neločljivo povezana z ustvarjanjem novih delovnih mest, povečini zelenih. Žal pa osnovna definicija potrošnje in današnjega kapitalističnega sistema ni naklonjena trajnostni rasti in ohranjanju okolja. Vzorce potrošnje smo prevzeli tudi mi sami, zato je pomembno, da se tega zavemo in začnemo spreminjati tok.

Zelena ekonomija v osnovi predvideva tudi spremembo sedanjih potrošniških vzorcev, ki temeljijo na poceni izdelkih, ki jih hitro zamenjamo. Namesto tega mora postati cena izdelkov tako visoka, da se bo njihovo popravilo izplačalo izdelki pa narejeni tako, da jih bo mogoče popraviti, nadgraditi in ponovno uporabiti. S tem bo veliko delovnih mest oblikovanih na področju vzdrževanja, popravil, nadgradnje, recikliranja, ponovni uporabe in predelave izdelkov, vse te naloge pa so delovno intenzivne.

Vir: www.lifestylenatural.com/