Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah
lahko dobivaš tudi na dom.
Morda je naslov nekoliko preveč dramatičen v stilu novinarskega vzbujanja pozornosti, morda pa tudi ne. Ob vseh nespornih pridobitvah Ljubljane iz novejšega obdobja namreč ni prišlo do ukrepanja za odpravo nekaterih neuglednih in nesprejemljivih stanj v slovenski prestolnici. Najbrž ni posebno pretiravanje, če taka neugodna dejstva poimenujemo kar bedne plati, ali podobe Ljubljane. In glede na preteklo neukrepanje pristojnih kljub urgentnosti sem si zadal nalogo po tej poti javno agitirati za neobhodno reševanje dalje navedenih, na stranski tir odrinjenih pomanjkljivosti, da bi morda prišlo do neobhodnih premikov pri reševanju.
Zdi se nerazumljivo pa tudi nedopustno, da je ob mnogih realiziranih dragih projektih ostalo zanemarjeno, spregledano in marginalizirano reševanje najmanj sledečih nujnih odprtih problemov:
- pokrita avtobusna postaja,
- pokrit 50 m plavalni bazen,
- poplave na Viču,
- naravno kopališče.
Nimam namena niti olepšavati niti potencirati negativnosti. Vsekakor pa lahko vsak sam preveri če smo ali nismo edina evropska (svetovna) prestolnica brez pokritega 50 m plavalnega bazena in brez pokrite avtobusne postaje. Tudi v primeru če se slučajno najde še kakšno tako čudovito 'neokrnjeno' mesto to ne zmanjšuje bedne podobe Ljubljane. In dodajmo še nereševanje poplav na Viču pa kaj hitro pridemo do vtisa, da se Ljubljana pred svetom kaže in hvali zlasti na osnovi kozmetičnih olepšav, manj pa s kakimi res esecialno nujnimi posegi.
Saj ne zanikam, da je bilo opravljeno tudi veliko koristih in nujnih ivesticij, posegov, sprememb, ki jih Ljubljančani z veseljem in hvaležno sprejemamo ter odobravamo. Rad pa bi povdaril, da ob vsem tem nikakor ne moremo in ne smemo spregledati prej omenjenih urgentnih vprašanj.
Ljubljana seveda ima čudovite zgodovinske, naravne, arhitekturne, zemljepisne in razne druge danosti, ki same po sebi prispevajo k šarmu. Lepo in prav je skrbeti, da se te danosti ohranjajo in izrazijo. A zavedati se moramo, da šarmantna podoba mesta kaj hitro zbledi, če je mesto zanemarjeno in neposodobljeno v določenih segmentih, ki sem jih omenil v predhodnem besedilu. Tisto s čimer se lahko ponašamo bolj ali manj pripada preteklosti in zaslugam takratnih akterjev, malo pa je novejših izvornih večjih novosti in pridobitev.
Nekoliko bom tudi polemiziral z napovedmi in obljubami sedanjega župana. Vzemimo za primer načrte, oziroma ideje glede nove železniške postaje, vezano na idejo vkopa železnice pod nivo površja. Ideja vkopa je že lepa in koristna ampak popolnoma utopična glede na našo ekonomsko realnost. Po drugi strani se sprašujem ali sploh potrebujemo novo železniško postajo na katero se navezuje tudi izgradnja nove avtobusne postaje. Morda pa gre bolj za to, da nekateri potrebujejo projekte v katere vključijo svoje interese, ki pa sploh niso nujno enaki interesom mesta. Menim, da je projekt avtobusne postaje lahko nizkocenoven in samostojen, ne pa vezan del utopičnih megalomanskih projektov v imenu nekaterih (soinvestitorjev) in za njihove netransparentne načrte ter priključene interese v ozadju.
In sedaj bom skušal biti tudi malo bolj konstruktiven čeravo morda moj 'konstrukt' ne bo nujno vsem všeč. Moj predlog se nanaša na možnost izrabe naše obstoječe avtobusne postaje in našega neobstoječega pokritega 50 m plavalnega bazena za izvirno turistično ponudbo in promocijo Ljubljane, kot mesta – muzeja ohranjene realsocialistične arhitekturne dediščine in ureditev na prostem.
V kolikor nismo zainteresirani in sposobni postaviti muzej na prostem v obliki koliščarskega naselja in morda zraven še argonavtsko barko lahko izkoristimo vsaj obstoječo danost iz bližnje preteklosti.
Avtobusna postaja namreč predstavlja izjemno ohranjen biser stare realsocialistične ureditve avtobusnih postaj tistega časa in teh krajev. Moramo samo ustrezno konzervirati in zaščititi table z napisi in žice na katere so table obešene. Turiste pa povabimo, da doživijo vstop – izstop na avtobus v nalivu s pristnim slovenskim (eko) dežjem. In zakaj ne tudi s sneženjem ter poledico. To bi predstavljalo dodano vrednost v smislu adrenalinskih dogodivščin z možnostjo zloma noge, roke, itd.
Ja, malo drugačna zgodba pa bi bila s turistično promocijo neobstoječega pokritega 50 m plavalnega bazena. Samo ne smemo biti malenkostni ter iskati dlake v jajcu s preverjanjem ali nam v zaostalosti morda slučajno ne dela konkurence kakšna spregledana prestolnica. Sedaj pa nastopi vprašanje kaj turistično promovirati v našem primeru. A najde se rešitev. Lahko promoviramo naprimer specifično slovensko mentaliteto lažne ponižnosti in skromnosti in realne nizke samopodobe ter samospoštovanja iz časov izgradnje 33m bazena v Tivoliju. Tedaj je večina Yugo republiških prestolnic zagotovo že imela olimpijske pokrite bazene čeravno gospodarsko in finančno šibkejših od Slovenije. V kolikor ne ravno tedaj pa so zelo verjetno sedaj opremljene tako s pokritim bazenom, kot s pokrito avtobusno postajo.
In tu dajmo sedaj turistom z neobstoječim 50 m bazenom torej predstaviti to našo hlapčevsko ponižnost in skromnost ter konformistično mentaliteto nekaterih tedanjih nacionalnih politikov v odnosu do bolj enakopravnih bratskih republik bivše Yugoslavije. Ponudba kranjske klobase ob tej promociji je postranskega pomena, kajti dovolj senzacionalno turistično – politično - zgodovinsko razkritje bi bilo že prej omenjeno. V združenih državah Evrope (EU) je zelo moderno in često tudi ustrezno karierno nagrajeno (še vedno) kritizirati komunizem in komunistično preteklost. In tako se lahko izkažemo kot napredni in demokratično zavedni ter pohvaljeni EU državljani.
Lahko pa ob tem sedanji župan izkoristi situacijo tudi za promocijo svoje 'skrbnosti' pri ohranjanju nekaterih 'kulturnih' in kultnih artefaktov slovenske (zavržene ? polpretekle realsocialistične) mentalitete in pa tudi njegove skrbne ekonomske in tudi drugačne selekcije pri (ne)zagonu različnih manj spektakularnih projektov od tistega, kot so bile naprimer še vedno nedokončane Stožice.
Ampak še večja turistična atrakcija bi utegnila biti študija zakrknjeno sebične mentalitete lastnikov močvirnih zemljišč kjer bi lahko bil zadrževalnik proti poplavljanju Viča.. Ta cinična mentaliteta je sicer tudi obče slovensko – šentflorjanska. Potrebno jo je le na ustrezno privlačen način promovirat, kot lokalno hribovsko- šentflorjansko znamenitost. Ob tem pa sem tudi prepričan, da pristojnim in odgovornim ne more niti slučajno priti na misel možnost ureditve zadrževalnika tudi za potrebe naravnega kopališča in rekreacije v naravi. Smo premajhni in preveč pohlepno sebični v svojem razmišljanju ter interesih.
Nekatere druge ideje v korist Ljubljane, ki so utopične zaradi nezainteresiranosti, ne pa zaradi siceršnje neizvedljivosti so bile v preteklosti že podane v objavah na spodaj podanih linkih. Referenčni zagrebški Jarun (slike podaja Scribd objava) ima sicer za razliko od ljubljanskega barja prodnato podlago, ki zagotavlja bistro čisto vodo podobno vodam v opuščenih peskokopih. A ti so žal v okolici Ljubljane in splošno v Sloveniji neurejeni in ne zagotavljajo varnosti kopalcev.
Morda se v nejasni prihodnosti ponudi možnost naravnega kopališča na Savi v povezavi z predvideno izgradnjo Savskih hidroelektrarn na območju Ljubljane. Sava teče po prodnatem področju in del ene od zajezitev bi se lahko uredil za urejeno ter varno kopališče.
Seveda pa obstaja možnost rekreacijske ureditve tudi v povezavi z reševanjem poplav na Viču, za kar je predviden suhi zadrževalnik. Ob tem bi lahko bila urejena tudi manjša stalna zajezitev za namene rekreacije ob vodi.
Referenčni linki:
Privlačne možnosti Ljubljanskega barja, Ljubljana, 30.03.2009
Naslov tega prispevka bi lahko bil tudi 'Protislovja v mestnem razvoju Ljubljane'. Vrnimo se zato sedaj ponovno k vprašanju pokrite avtobusne postaje. V nadaljevanju podajam še en predlog rešitve tega problema, ki je bolj materialno konkreten. Splošno znano je da je naš priljubljeni 'Zoki' vnet graditelj podzemnih garaž. In ker mu to leži imamo lahko takoj pri roki rešitev tudi za pokrito avtobusno postajo. Vsakemu z nekaj spoštljivega odnosa do častitljive in šarmantne arhitekture stare želežniške postaje mora biti jasno, da pred ta objekt ne sodi nadzemna pokrita avtobusna postaja. Prostoru bi morali vrniti podobo preden se je tja naselila sedanja avtobusna postaja. To pa je možno tako, da mesto zgradi veliko podzemno garažo pod sedanjo avtobusno postajo in to z gabariti prilagojenimi za 'parkiranje' avtobusov. In potem to podzemno avtobusno parkirišče prekvalificira v avtobusno postajo. Malo se šalim, ampak zelo resno mislim. In tak podvig bi po sedanjih izkušnjah ustrezal tudi 'Zokijevi' vnemi za gradnjo podzemnih garaž. Ta bi bila vsaj zelo nujna in izjemno koristna, pa tudi čisto realno izvedljiva v primerjavi z vkopom železnice. Ampak tak projekt bi bil lahko tudi 'nesramno' poceni ter neškodljiv zunanji podobi Ljubljane. Morda pa taki realni projekti niso v interesu in stilu sklepanja poslov pod mizo ? Priznam, da stara realsocialistična avtobusna postaja topogledno presenetljivo malo kazi podobo železniške postaje, zagotovo pa manj, kot bi ga kakršnakoli zgradba na tem mestu.
Sedaj pa bi namesto zaključka obelodanil še dve kritični vprašanji na kateri sam nikakor ne najdem razumljivega in logičnega odgovora.
Prvo vprašanje se tiče primernosti lokacije novozgrajene fakultete ob Glinščici.
V kolikor me spomin ne vara je bilo področje ob Glinšici nasproti živalskega vrta namenjeno rekreaciji, ne pa gradnji fakultete. Bil sem razočaran in ogorčen, ko sem se pred leti napotil tja na rekreacijski sprehod, pa mi je pot presekal betonski zmazek. To ni samo nedopustno, ampak tudi barbarsko in kriminalno dejanje, ki bi ga morale raziskati ustrezne komisije v kolikor pri nas sploh še obstajajo inštitucije brez koruptivne prakse. Za ilustracijo naj povem, da so v Ljubljani premnoga degradirana območja opuščenih tovarn in sličnih pozidav, ki zelo kazijo podobo mesta. Zakaj se ta področja ne revitalizirajo z novogradnjami, namesto brezsramnih betonskih posegov v naravo ? Seveda pa fakulteta nasproti Zoo-ja na žalost še zdaleč ni edini primer domnevne nenadne spremembe prostorskih in zazidalnih aktov v škodo zelenih površin in mesta na splošno. Kdo in za kakšno ceno to odobrava ?
Drugo vprašanje pa se tiče 'Zokijevih' nejasnih meril pri vnemi za gradno mostov. Splošno znano je njegovo navdušenje za gradnjo in obnovo mostov in to zlasti na Ljubljanici. To je lepo in pohvalno. Vseeno pa ne razumem zakaj se ne more navdušiti tudi za neprimerljivo cenejše leseno mostišče (beri kolišče na vodi), ki bi bilo nekakšen muzej na prostem in bi ponazarjalo zgodovino ter življenje teh krajev pred prihodom starih Rimljanov. Do takega mostišča ob Ljubljanici pa bi lahko vozil turiste atraktiven parnik zgrajen po skicah iz časov, ko so ponosno vozili po Ljubljanici parniki na kolesa. Tako bi tudi varovali pokrajino pred škodljivimi vplivi cest in motorizacije.
Ob omembi 'Zokijeve' vneme za gradnjo mostov pa se nam nehote ponudi še tretja rešitev za pokrito avtobusno postajo. 'Zoki' bi se morda utegnil navdušiti za streho nad avtobusnim postajališčem in to v obliki mostu. Samo to naj ne bo pred železniško postajo za božjo voljo.
Morda je 'božja volja' pomagala do gradnje džamije, zakaj ne bi pomagala še pri bolj nujnih in starejših problemih večinske populacije v mestu? Ali je vprašanje naivno, ali pa morda žaljivo ? Odvisno je od bralčevega aspekta in dojemanja.
V vse bolj vročih poletjih bi si gotovo marsikateri Ljubljančan zaželel prijetne vodne osvežitve v mirnem naravnem okolju v mestni bližini, da vsaj začasno pobegne iz okolja razgretega in hrupnega betona. Žal pa so to le dolgoletne 'pobožne' želje in dobesedno tudi 'mokre' sanje. Za kaj takega se je treba podati na pot z avtom na prenatrpane ceste in prenašati vročino v pregreti avtomobilski pločevini v cestnih zastojih.
Ampak v nekaterih občinah Slovenije zanesljivo obstaja večji posluh za rekreativne potrebe in možnost oddiha ljudi v naravnem okolju, kot v MOL. Vsekakor lahko pohvalimo in tudi zavidamo prvi naravni kopalni park, ki so ga uredili leta 2014 v Radljah ob Dravi in, ki je financiran z evropskimi sredstvi. Postavljen je v naravno okolje blizu Drave, iz katere najbrž zajema vodo in jo čisti z biološko čistilno napravo brez kemikalij. Kopališče je predstavljeno na linkih spodaj. Vse pohvale akterjem take pridobitve.
Avtobusna postaja: Dušan Mes in Zoran Janković po sistemu "jaz tebi, ti meni"?
Ljubljana je preživela naslov Zelene prestolnice Evrope in vso spremljajočo glorifikacijo. Ampak kdo se bo tega še spomnil čez nekaj časa ? Pač pa ostaja nepozabno 'večna' njena avtobusna postaja. In nepozabno večno znamenita posebnost Ljubljane ostaja tudi dejstvo, da neka srednjeevropska prestolnica nima pokritega olimpijskega plavalnega bazena. O poplavni (ne)varnosti Viča in o (ne)možnostih poletnega kopanja v urejenih naravnih kopališčih sploh ne bi govoril. Obstajajo seveda tudi pozitivne pridobitve Ljubljane, ampak njihova permanentna hvalnica ter izčrpen seznam že obstajata v glasilu Ljubljana.
NE ZAMUDITE
