Forum Menu 
Spisek forumov
Uporabniki
Najpopularnejši topici
 NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

četrtek 27-feb
  • Klepet pod Pustim gradom: Ivan Ivč Kotnik

  • petek 28-feb
  • Fabula pred Fabulo

  • sobota 29-feb
  • Viktorijanska večerja (Zgodovina je fina)

  • nedelja 01-mar
  • Voden ogled muzejskih zbirk

  • ponedeljek 02-mar
  • Kritična pozitivna psihologija

  • torek 03-mar
  • Verski ekskluzivizem in odprtost za druge religije

  • sreda 04-mar
  • Hospickafe Celje

  • četrtek 05-mar
  • Potopisno predavanje: Kitajska

  • petek 06-mar
  • Escape room The Key Ljubljana

  • sobota 07-mar
  • Veganska Druženja in Zero Waste

  • nedelja 08-mar
  • Prireditev Punce v jami 2020

  • ponedeljek 09-mar
  • Drsališče Lumpi park

  • torek 10-mar
  • Predstavitev knjige Žena ima vedno prav

  • sreda 11-mar
  • Maribere: Amerika

  • četrtek 12-mar
  • Predstavitev zbirke pravljic Kraljična onkraj ogledala

  • petek 13-mar
  • Preplesavanje Društva Vrtnica

  • sobota 14-mar
  • Tradicionalna otvoritev Artish sezone 2020

  • nedelja 15-mar
  • Državno prvenstvo v odbojki na snegu

  • ponedeljek 16-mar
  • Potopisni ponedeljki v Celici: Iran

  • torek 17-mar
  • IzBrano z Mirelo

  • sreda 18-mar
  • Gozd - Ljubeče in čuteče bitje

  • četrtek 19-mar
  • Ilustracija slovenskih ljudskih pravljic

  • petek 20-mar
  • 3 Mednarodni festival Čili in Čokolada

  • sobota 21-mar
  • Pravljica v galeriji: Čarobne pravljice

  • nedelja 22-mar
  • Delavnica za otroke Skrivnostna Luna

  • ponedeljek 23-mar
  • Narek po francosko

  • torek 24-mar
  • Predavanje - “The Heroic Journey of Leaders for The Future” z Nilimo Bhat

  • sreda 25-mar
  • Mesec Marec - Mesec za Ženske

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu




     Spisek forumov > Splošno > Aktualno doma in globalno Nov topic Pošlji odgovor
     JEZERO NA LJUBLJANICI – koristne in privlačne možnosti
     |  Verzija prirejena za tiskanje
    Yoda
     avgust 21 2012 14:21  (Prebrano 1519 krat)  
    Forum Rimska cesta
    Rimska cesta

    Status: neprijavljen

    Registriran: 03/26/09
    Posts: 842

    JEZERO NA LJUBLJANICI – koristne in privlačne možnosti


    1.Uvod

    To temo sem na Pozitivkah že predstavil. Sedaj pa jo želim ponovno podati v nekoliko dopolnjeni in spremenjeni vsebini. Še posebej se kaže potreba po večjem poudarku reševanja poplav in suše.
    Bili smo priča poplavam, sedaj suši. Oboje se utegne v prihodnosti ponoviti in ponavljati v še ostrejši obliki. Glede reševanja teh problemov pa obstaja možnost omiljenja z umetno jezersko akumulacijo vode. Ta ima lahko koristne učinke v obeh primerih, tako pri suši, kot pri poplavah. Poleg tega pa s tem pridobimo tudi neslutene nove možnosti rekreacije, vodnih športov in turizma.

    Ljubljansko barje zlasti ljubiteljem narave in rekreacije pomeni privlačen bližnji cilj sprostitve in uživanja v relativno dobro ohranjeni naravi. Naravni zakladi tega območja v neposredni okolici mesta Ljubljane so z razglasitvijo zaščitenega območja krajinskega parka dobili potrditev in veljavo, ki jim gre.
    Temu območju daje značilni pečat reka Ljubljanica, ki se leno vije od Vrhnike skozi Ljubljano pa do izliva v Savo. Tu se lahko človek znebi občutka mestne utesnjenosti, gneče, omejenosti, vrveža, hrupa, nervoze in zadiha svež zrak v naravnem okolju. Zaradi prostranosti, odprtosti in nenaseljenosti na Barju zlahka poiščemo samoten kotiček, kadar potrebujemo mir. In temu vzdušju pridoda svoj čar reka s svojim tipičnim večinoma lenobnim tokom skozi zeleno ravnino, s katere se ponujajo odprti razgledi na vse strani po širši okolici Ljubljane, ki jih krasijo zlasti Kamniške alpe na severu in Krim na jugu.

    Naravne danosti Barja omogočajo rekreacijo in oddih v naravi, turizem in tudi šport. Lahko pa bi naravne možnosti oplemenitili in jim dodali kvaliteto ob istočasni skrbi za naravno okolje krajinskega parka. Mnoge nove, bogatejše in privlačne možnosti bi se ponudile z jezerom, ki bi lahko imelo mnogostranski namen. In seveda je tu sedaj že tudi čedalje aktualnejša zaščita področja pred poplavami in sušo.

    K možnostim v povezavi z jezerom pa lahko dodamo še kolišča in Argonavte. Mišljeni sta maketi kolišča in barke Argo v naravni velikosti kot muzej na prostem. V povezavi z muzejskimi eksponati pa velja omeniti še možnost rekonstrukcije rečnega parnika kakršen je nekoč plul po Ljubljanici, sedaj za potrebe turistične plovbe. Tako bi Ljubljana poleg nove turistične in športne privlačnosti dobila še dostojno obeležje svoje antične zgodovine pred časom starih Rimljanov pa tudi tistih časov iz začetka industrijske revolucije.

    Ljubljansko barje je tudi na splošno izjemna zakladnica za razna področja. Omeniti velja recimo zgodovino gradnje železnice čez močvirje, kar bi še danes veljalo za izjemni gradbeni podvig, pa prestavitev struge Ljubljanice v rimskih časih zaradi kamnoloma v Podpeči.


    2. Idejna izhodišča, nameni in cilji

    Oglejmo si koristnie razloge za jezero ter kaj bi njegov nastanek omogočal in podpiral.

    a) Omejevanje poplav na Barju z jezersko akumulacijo v primeru stoletnih voda, ustvarjanje zaloga vode v primeru izjemne suše. Jezero bi moralo imeti v funkciji zadrževalnika vode zadosten volumen, morda toda ne nujno tudi zapornice. Taka akumulacija bi lahko posredno koristila tudi pri zmanjševanju poplavne ogroženosti zahodnih in južnih predelov mesta Ljubljana, saj bi razbremenila strugo Ljubljanice. V primeru suše pa bi akumulacija pomagala ohranajti floro in favno krajinskega parka, lahko pa bi bila tudi v pomoč kmetijstvu tega področja. Tu sem omenil nujo in možno ukrepanje v zvezi s klimatskimi spremembami, ki smo jim neustavljivo vedno bolj izpostavljeni. Poglejmo še druge vidike.

    b) Ljubljana je brez naravnega kopališča, zato bi bilo kopališče ob jezeru zelo dobrodošlo. Poleti se množica Ljubljančanov, ki ne letuje ob morju, drenja v prenatrpanih, dragih in hrupnih kopališčih s klorirano bazensko vodo vprašljive čistosti. V mestu in bližnji okolici ni druge izbire. Zakaj torej ne bi imela Ljubljana svojega jezera za kopanje ?

    c) V mestu ni možno čolnarjenje na stoječih vodah, da o jadranju ter drugih oblikah rekreacije in športa na vodi sploh ne govorim. In vendar bi vse to bilo možno, če bi ustvarili primerno jezero na Ljubljanici. Ob zadostni velikosti jezera bi Ljubljana lahko postala tudi veslaški in celo jadralni center.

    d) Z možnostjo plavanja, veslanja, in morda celo jadranja na jezeru v neposredni bližini mesta pa še nismo izčrpali naštevanja privlačnih pridobitev takega jezera. Tu so še možnosti kolesarjenja, teka in hoje okoli jezera, pozimi pa drsanja na jezeru in še kaj bi se našlo, naprimer ribištvo, pa konjeništvo, itd.

    e) Ljubljana postaja vse bolj turistično mesto. S pomočjo jezera pa bi mesto lahko izdatno okrepilo svojo turistično podobo in ponudbo in naredilo celo korak k originalni turistični promociji svojih antičnih zametkov pa tudi novejše zgodovine. V našem primeru bi postavitvi kolišča iz bronaste dobe lahko dodali še maketo ladje Argo. Argonavti so po nekaterih virih prvi ustanovili naselbino z imenom Emona.
    Lahko pa bi vse skupaj služilo prikazu literarne zgodbe ne glede na zgodo
    Izjemno atrakcijo iz bližnje zgodovine bi lahko predstavljal parnik s pogonom na kolesa. Tak parnik je plul po Ljubljanici v zlati dobi industrijske revolucije in sedaj bi lahko njegov posnetek služil prevozu turistov podobno kot muzejski parni vlak. Zakaj zanemarjamo to izjemno možnost ?
    Z realizacijo naštetih možnosti bi ustvarili popolnoma nove dimenzije in bogastvo muzejske predstavitve tega dela Ljubljane.

    f) Jezero bi omogočalo plovbo po osrčju Ljubljanskega barja z odprtim razgledom po širši okolici Ljubljane. Zaraščeno obrežje reke tega seveda ne omogoča. V času narasle in deroče Ljubljanice bi ostalo jezero relativno bolj mirno in še vedno omogočalo izletniško turistično vožnjo z ladjico. Za turistično plovbo bi bil najatraktivnejši parnik na kolesa, kakršen je včasih vozil po reki. Za tak parnik, ki bi bil posnetek iz pionirskih časov parnega stroja menda celo že obstajajo načrti.


    3. Praktični vidiki realizacije

    Primerna možna lokacija jezera bi bila lahko naprimer na levi strani Ljubljanice gledano v smeri toka, z začetkom v zavoju reke, preden jo premosti južna mestna obvoznica. Do te zamišljene izhodiščne točke ob jezeru imamo že sedaj cestni dostop, ki poteka od izvoza Center na obvoznici. Jezero bi od tu postopno izkopavali na levi strani Ljubljanice v nasprotni smeri toka. Zadostovala bi že majhna globina izkopa, jezero pa bi bilo lahko tudi relativno ozko. V ta namen bi izkopali odcepni rokav, oziroma laguno, ali pa samo razširili strugo, ki bi vodo dovolj upočasnila brez dodatnih zapornic in druge tehnične opreme. Vprašati se moramo tudi kam bi z izkopanim materialom. Deloma bi z izkopanim materialom nasuli in utrdili bregove jezera, lahko pa bi z njim nasuli tudi majhno vspetinico, ali grič, ki bi služil razgledu po Ljubljanskem barju. Upoštevati gre tudi ugrezanje in posedanje nasipov na mehkih barjanskih tleh.
    Obalo jezera bi uredili za rekreacijo in oddih. Na primernem mestu ob jezeru bi zgradili čolnarno z možnostjo izposoje plovil v rekreacijske namene, uredili pa bi tudi primerne površine za kopalce z nujnimi spremljevalnimi objekti in dostopom. Kalnost vode bi zmanjšalo peščeno nasutje dna na področju kopališča. K naravnemu čiščenju vode pa bi lahko pomagalo tudi vodno rastlinje.

    Predel ob Ljubljanici, kjer naj bi bil začetek našega jezera je delno močvirnat in popolnoma nekoristen, ter neizrabljen teren. Ob toku navzgor je obrežje deloma zaraščeno z grmovjem, deloma zasajeno z drevesi, ter neurejeno in nedostopno. Z izjemo nekaj polj obdelane zemlje levi breg ne kaže, da bi bil kmetijsko in gospodarsko resneje izrabljen, oziroma obdelan. Tako lahko upravičeno domnevamo, da poseg v prostor ne bi predstavljal velike izgube za kmetijstvo. Sedanji živalski prebivalci pa bi dobili ob zaščitenem delu jezera še večja območja za svoje domovanje.
    Vsporedno z levim bregom Ljubljanice, nekaj 100 m stran je makadamska cesta in se na vshodu stika s koncem dostopne ceste, ki se Ljubljanici približa s severa od izvoza obvoznice za Center. Makadamska cesta bi tako zamišljeno jezero omejevala na severu, na jugu pa rečno korito Ljubljanice. Na zahodu bi bila lahko naravna meja druga dostopna makedamska cesta, ki ima izhodišče pri izvozu obvoznice Vič in mimo tovarne Plutal pelje do brega Ljubljanice, ki je tu premoščena z mostom za vodovodne cevi. V križišču s to zahodno dostopno cesto se konča na zahodu prej omenjena vsporedna cesta z reko. Jezero s takimi izhodišči bi bilo lahko dolgo približno 3 do 4 km. Odvisno od ekoloških pokazateljev vplivov na okolje in še bolj od ambicij ter finančnih možnosti pa bi bilo jezero lahko še precej daljše, naprimer do Vrhnike. Pred leti so obstajale ideje o jezeru večjem od Vrbskega na Koroškem…
    Omeniti pa velja tudi nepreverjeno informacijo o projektu parnika in kolišča ki naj bi ga pred leti imelo pripravljeno društvo Planja.

    Poglejmo še možnosti poletnega kopanja v jezeru predvsem iz vidika čistosti in temperature vode.
    Lokacija našega jezera bi bila nad mestom. Tako se izognemo mestnemu onesnaženju pa tudi iz komunalne deponije (pritok Curnovec) in iz Rakove jelše. Ljubljanica je do tu podvržena le onesnaženju na Vrhniki in v Podpeči. V bodočnosti bodo tudi tam čistilne naprave in urejena kanalizacija. Toda tudi obstoječe stanje onesnaženosti Ljubljanice morda ni kritično za kopalce. Upanje vliva tudi naravna sposobnost samočiščenja reke. Osnovna ideja čiščenja vode v jezeru temelji na možnosti naravnega čiščenja vode z vodnim rastlinjem. Ljubljanica je tudi poleti kar hladna, toda domnevamo lahko, da bi se stoječa voda v plitkem jezeru dovolj segrela, da bi bila ob izpolnjenem pogoju zadostne čistosti lahko prijetna za kopanje. Sicer pa so se naši dedki in babice kopali v Ljubljanici v samem mestu, sedaj pa smo si reko nekako po krivici odtujili.


    4. Reference

    Za osnovno referenco predlaganega jezera na Ljubljanici bi morda lahko vzeli zagrebški Jarun, jezero na Savi, dolgo 7 km. Zagrebško umetno jezero je bilo zgrajeno za potrebe univerziade, s svojimi športnimi objekti omogoča izvedbo največjih mednarodnih veslaških tekmovanj. Obala jezera pa je postala priljubljeno sprehajališče sprostitve in oddiha željnih prebivalcev mesta.

    Vsaj eno tujo referenco za maketo koliščarskega naselja, to je bivališča pradavnih mostiščarjev kamene dobe lahko najdemo naprimer v Nemčiji ob Bodenskem jezeru. Tam so postavili pri mestu Uhldingen za turistične obiskovalce muzej na prostem v podobi mostiščarskega naselja na kolih v naravni velikosti, kjer vodnik napravljen v kamenodobnega prebivalca naselja pripoveduje o življenju pred 5400 leti.
    Omeniti velja, da so pri nas skavti svoje čase tudi že postavili svojo maketo kolišča na Ljubljanici.

    Na mnogih mestih po svetu imajo bodisi restavrirane originale starih ladij, ali pa njihove makete, kot je naprimer barka Krištofa Kolumba v Barceloni. Grki so naredili plavajoči posnetek barke Argo in izvedli nekakšno ponovitev potovanja Argonavtov s plovbo na vesla.

    V enem izmed tujih elektronskih atlasov piše nedvoumno, da je bil antični ustanovitelj prvega mesta na področju Ljubljane poveljnik Argonavtov Jazon. To je bilo seveda še mnogo pred rimsko Emono. Zakaj tega ne povemo in ne pokažemo svetu tu v Ljubljani ?

    V glasilu Mol-a št 11/12. leto IX, november/december 1994 najdemo članek o Argonavtih in njihovi povezavi z nastankom prve antične mestne naselbine na ljubljanskem območju, ki se je imenovala Emona. O tem je pisal tudi ugledni angleški popotnik skozi Ljubljano Edward Brown leta 1673. Med drugim piše tudi o živo prisotni legendi o Argonavtih pri takratnih meščanih.

    Ekološki zgled skrbnega ravnanja z reko nam je lahko očiščenje reke Temze, ki je bila zaradi onesnaženja popolnoma mrtva, sedaj pa je njena čistost v precejšnji meri povrnjena!

    Naš maratonski plavalec Martin Strel je poročal o presenetljivo čisti reki Donavi v njeni delti, kar je pripisal naravnemu čiščenju vode z vodnim rastlinjem. Menda je tam Donava celo pitna …..


    5. Zaključek

    Za sedaj obstoječa raznovrstna plovila na Ljubljanici ustvarjajo čedalje pestrejšo turistično ponudbo prevozov po reki. Vsekakor pa bi bila vožnja po jezeru sredi Barja panoramsko zanimivejša, še posebej, če bi turiste prevažal stiliziran rečni parnik kakršen je v ranjkih časih po Ljubljanici že vozil.
    Urejenost in dostopnost bregov Ljubljanice se konča že na robu mesta, ali še prej. Namesto, da bi izrabili naravne možnosti bližnje okolice mesta, jo prepuščamo divjim odlagališčem smeti, nedostopnosti, zaraščenosti, itd.
    Zdi se da je s stališča varovanja narave najprimernejši dostop do izletniških točk na Ljubljanskem barju prav po reki Ljubljanici. Tako odpadejo dodatne ceste in parkirišča za dostop do rečnih bregov, ki so dokaj obremenjujoča za občutljiva barjanska tla, prinašajo pa tudi hrup in onesnaženje. Potrebno bi bilo samo zgraditi ustrezne pristane ob jezeru, oziroma ob reki, kjer bi se potniki izkrcali in se potem napotili v neokrnjeno naravo rečnih in jezerskih bregov in bližnjih predelov barja. Enako velja tudi glede obiska prej omenjenih muzejev na prostem v obliki kolišč in podobno.
    Zamišljena lokacija našega jezera na zemljevidu pokriva področje, kjer je po prostorskih načrtih MOL predvidena parkovna ureditev in zelene površine mesta. Taka področja, namenjena sprostitvi in oddihu, ter rekreaciji, pa tudi šoli v naravi bi lahko ponudila tudi možnost ogleda tipične barjanske flore in favne. Tu bi lahko bili urejeni in zaščiteni travniki, livade z drevesi, pa tudi vodne površine, kot so ribniki, kanali z vodnim cvetjem in rastlinjem, ki ga najdemo na Barju, vse pa povezano z urejenimi pešpotmi.
    Taka ureditev se tudi sklada z konceptom zaščitenega krajinskega parka Barje.

    Ljubljana, 21.08.2012



    Profil
    Quote
    Yoda
     avgust 23 2012 21:40   
    Forum Rimska cesta
    Rimska cesta

    Status: neprijavljen

    Registriran: 03/26/09
    Posts: 842

    Ažurne revizije tega teksta, vključno s slikovnimi prilogami si bralec lahko prenese s podnjega linka. Obenem popravljam enega od napačnih podatkov. Namreč Jarun ni dolg 7 km, ampak nekaj več kot 2 km, kolikor je potrebno za veslaško tekmovanje. Sicer pa je nastal z izkopavanjem materiala iz enega od Savskih rokavov.

    Scribd
    http://www.scribd.com/doc/103449183


    Profil
    Quote
    Yoda
     avgust 27 2012 09:24   
    Forum Rimska cesta
    Rimska cesta

    Status: neprijavljen

    Registriran: 03/26/09
    Posts: 842

    Za aktualizacijo predloga jezera na Ljubljanici navajam nekaj internetnih podatkov za referenčni Jarun. Prvotno je bil to savski rokav v predmestju Zagreba, ki se je večal z izkopavanjem peska. Za potrebe univerziade pa so zgradili umetno jezero v današnji podobi in obsegu. Tu je tudi urejeno kopališče z dobro kvaliteto vode in prijetno temperaturo jezera nad 25 st. Celzija. Dodatno atrakcijo predstavljajo tudi otočki na jezeru.

    Naše ljubljansko jezero bi glede na lokacijsko pogojenost lahko imenovali kar Jezero Barje.

    Več novih podrobnosti in slike je najti v 3 in nadaljnih revizijah dokumenta na Scribd.


    Profil
    Quote
    Forum generiran v : 17,43 sekundah
    Nov topic Pošlji odgovor



     Časovni okvir je CET. Ura je 02:54

    Običanji topici Običanji topici
    Zaklenjeni topici Zaklenjeni topici
    Prilepljeni topici Prilepljeni topici
    Novosti Novosti
    Prilepljeni topici W/ Novosti Prilepljeni topici W/ Novosti
    Zaklenjeni topici W/ Novosti Zaklenjeni topici W/ Novosti
    Dovoljen ogled postov od gostov 
    Gostje lahko dodajo poste 
    Omogočen celoten HTML 
    Cenzuriranje 




    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2020 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 18,94 seconds