NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

petek 22-nov
  • Živa glasba in ples v restavraciji Via Bona

  • sobota 23-nov
  • Z avtobusom v Zagreb na rojtni dan našega Braca

  • nedelja 24-nov
  • Seminar Silva metode, tehnike kontrole in razvoja uma

  • ponedeljek 25-nov
  • Ddr. Igor Grdina: Od presenečenj ob koncu tedna

  • torek 26-nov
  • 35. Slovenski knjižni sejem

  • sreda 27-nov
  • Srečanje z Bracom v Rogaški Slatini

  • četrtek 28-nov
  • 35. Slovenski knjižni sejem

  • petek 29-nov
  • Živa glasba in ples v restavraciji Via Bona

  • sobota 30-nov
  • Vodstvo po razstavi Ljubljana. Zgodovina. Mesto

  • nedelja 01-dec
  • 35. Slovenski knjižni sejem

  • ponedeljek 02-dec
  • Prednovoletne zabave z živo glasbo

  • torek 03-dec
  • Ta veseli dan kulture
  • Odvrzite očala in leče….Izboljšajte si vid po naravni poti - g. Leo Angart

  • sreda 04-dec
  • Prednovoletne zabave z živo glasbo

  • četrtek 05-dec
  • Antično gledališče: teater v Tespijah

  • petek 06-dec
  • Odvrzite očala in leče….Izboljšajte si vid po naravni poti - g. Leo Angart - delavnica za otroke

  • sobota 07-dec
  • Odvrzite očala in leče….Izboljšajte si vid po naravni poti - g. Leo Angart

  • nedelja 08-dec
  • Srečanje z Bracom v Ljubljani

  • ponedeljek 09-dec
  • Potopisni ponedeljki v Celici: Gringo trip

  • torek 10-dec
  • Odvrzite očala in leče….Izboljšajte si vid po naravni poti - g. Leo Angart - delavnica za otroke

  • sreda 11-dec
  • Prednovoletne zabave z živo glasbo

  • četrtek 12-dec
  • Glasbene jaslice za dojenčke in mamice z Julcsi

  • petek 13-dec
  • Prednovoletne zabave z živo glasbo

  • sobota 14-dec
  • Vitez, zmaj in praznični direndaj

  • nedelja 15-dec
  • Otvoritev božičnih jaslic v Štanjelu

  • ponedeljek 16-dec
  • Prednovoletne zabave z živo glasbo

  • torek 17-dec
  • Prednovoletne zabave z živo glasbo

  • sreda 18-dec
  • Prednovoletne zabave z živo glasbo

  • četrtek 19-dec
  • Prednovoletne zabave z živo glasbo

  • petek 20-dec
  • Prednovoletne zabave z živo glasbo

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Privlačne možnosti Ljubljanskega barja   
    torek, 29. november 2016 @ 05:02 CET
    Uporabnik: Yoda

    1. Uvod

    Ljubljansko barje zlasti ljubiteljem narave in rekreacije pomeni privlačen bližnji cilj sprostitve in uživanja v relativno dobro ohranjeni naravi. Naravni zakladi tega območja v neposredni okolici mesta Ljubljane so z razglasitvijo zaščitenega območja krajinskega parka dobili potrditev in veljavo, ki jim gre.

    Temu območju daje značilni pečat reka Ljubljanica, ki se leno vije od Vrhnike skozi Ljubljano pa do izliva v Savo. Tu se lahko človek znebi občutka mestne utesnjenosti, gneče, omejenosti, vrveža, hrupa, nervoze in zadiha svež zrak v naravnem okolju.

    Zaradi prostranosti, odprtosti in nenaseljenosti na Barju zlahka poiščemo samoten kotiček, kadar potrebujemo mir. In temu vzdušju pridoda svoj čar reka s svojim tipičnim večinoma lenobnim tokom skozi zeleno ravnino, s katere se ponujajo odprti razgledi na vse strani po širši okolici Ljubljane, ki jih krasijo zlasti Kamniške alpe na severu in Krim na jugu.

    Te naravne danosti Barja omogočajo rekreacijo in oddih v naravi, turizem in tudi šport. Lahko pa bi naravne možnosti oplemenitili in jim dodali kvaliteto ob istočasni skrbi za naravno okolje krajinskega parka. Mnoge nove, bogatejše in privlačne možnosti bi se ponudile z jezerom, ki bi lahko imelo mnogostranski namen. K možnostim v povezavi z jezerom pa lahko dodamo še kolišča in Argonavte.

    Mišljeni sta maketi kolišča in barke Argo v naravni velikosti. Tako bi Ljubljana poleg nove turistične in športne privlačnosti dobila še dostojno obeležje svoje antične zgodovine pred časom starih Rimljanov. Ljubljansko barje je izjemna zakladnica za razna področja. Omeniti velja recimo zgodovino gradnje železnice čez močvirje, kar bi še danes veljalo za izjemni gradbeni podvig, pa prestavitev struge Ljubljanice v rimskih časih zaradi kamnoloma v Podpeči.

    V izogib preobsežnosti tega prispevka se bom torej posvetil le ideji jezera na Ljubljanici in s tem v navezi možnostim postavitve kolišča in Argonavtov v obliki muzeja na prostem in pa delno vprašanju turistične rečne plovbe.

    2. Idejna izhodišča, nameni in cilji

    Oglejmo si razloge za jezero in kaj bi njegov nastanek omogočal in podpiral.

    a)
    Ljubljana je brez naravnega kopališča, zato bi bilo kopališče ob jezeru zelo dobrodošlo. Poleti se množica Ljubljančanov, ki ne letuje ob morju, drenja v prenatrpanih, dragih in hrupnih kopališčih s klorirano bazensko vodo vprašljive čistosti. V mestu in okolici ni druge izbire.

    b) V mestu ni možno čolnarjenje na stoječih vodah, da o jadranju ter drugih oblikah rekreacije in športa na vodi sploh ne govorim. In vendar bi vse to bilo možno, če bi ustvarili primerno jezero na Ljubljanici. Ob zadostni velikosti jezera bi Ljubljana lahko postala tudi veslaški in celo jadralni center.

    c) Z možnostjo plavanja, veslanja, in morda celo jadranja na jezeru v neposredni bližini mesta pa še nismo izčrpali naštevanja privlačnih pridobitev takega jezera. Tu so še možnosti kolesarjenja, teka in hoje okoli jezera, pozimi pa drsanja na jezeru in še kaj bi se našlo, naprimer ribištvo, pa konjeništvo, itd.

    d) Ljubljana postaja vse bolj turistično mesto. Toda s pomočjo jezera bi mesto lahko izdatno okrepilo svojo turistično podobo in naredilo celo korak k originalni turistični promociji svojih antičnih zametkov. V našem primeru bi postavitvi kolišča iz bronaste dobe lahko dodali še maketo ladje Argo. Tako bi zaokrožili naše muzejsko področje na prostem, ki bi prikazovalo starodavno zgodovino mesta Ljubljane.

    Ideja je preprosta, vzeta iz legende o Argonavtih, ki so iskali zlato runo in pri tem potovali tudi preko ozemlja današnje Ljubljane, ki je bilo tedaj v veliki meri pokrito z jezerom in domnevno takrat morda še naseljeno s koliščarji. Argonavti pa so po nekaterih virih prvi ustanovili naselbino z imenom Emona.

    e) Jezero bi omogočalo plovbo po osrčju Ljubljanskega barja z odprtim razgledom po širši okolici Ljubljane.V času narasle in deroče Ljubljanice pa bi ostalo relativno mirno in še vedno omogočalo izletniško turistično vožnjo z ladjico. Za turistično plovbo bi bil najatraktivnejši parnik na kolesa, kakršen je včasih vozil po reki. Za tak parnik, ki bi bil posnetek iz pionirskih časov parnega stroja že obstajajo izvedbeni načrti.

    f) Omejevanje poplav na Barju z jezersko akumulacijo v primeru stoletnih voda, pa tudi zaloga vode v primeru izjemne suše sta tudi dve dodatni možni uporabi jezera. Jezero bi moralo imeti v funkciji zadrževalnika vode kar precejšen volumen, verjetno tudi zapornice, itd., kar za prve 4 namene ni potrebno.

    3. Praktični vidiki realizacije

    Primerna možna lokacija jezera bi bila lahko naprimer na levi strani Ljubljanice gledano v smeri toka, z začetkom v zavoju reke, preden jo premosti južna mestna obvoznica. Do te zamišljene izhodiščne točke ob jezeru imamo že sedaj cestni dostop, ki poteka od izvoza Center na obvoznici. Jezero bi od tu postopno izkopavali na levi strani Ljubljanice v nasprotni smeri toka.

    Zadostovala bi že majhna globina izkopa, jezero pa bi bilo lahko tudi relativno ozko. V bistvu bi imeli samo razširjeno strugo, ki bi vodo dovolj upočasnila, ne bi pa potrebovali nobenih zapornic in druge tehnične opreme. Vprašati se moramo tudi kam bi z izkopanim materialom. Deloma bi z izkopanim materialom nasuli in utrdili bregove jezera, lahko pa bi z njim nasuli tudi majhno vspetinico, ali grič, ki bi služil razgledu po Ljubljanskem barju. Upoštevati gre tudi ugrezanje in posedanje nasipov na mehkih barjanskih tleh.

    Obalo jezera bi uredili za rekreacijo in oddih. Na primernem mestu ob jezeru bi zgradili čolnarno z možnostjo izposoje plovil v rekreacijske namene, uredili pa bi tudi primerne površine za kopalce z nujnimi spremljevalnimi objekti in dostopom. Kalnost vode bi zmanjšalo peščeno nasutje dna na področju kopališča. K naravnemu čiščenju vode pa bi lahko pomagalo tudi vodno rastlinje.

    Predel ob Ljubljanici, kjer naj bi bil začetek našega jezera je delno močvirnat in popolnoma nekoristen, ter neizrabljen teren. Ob toku navzgor je obrežje deloma zaraščeno z grmovjem, deloma zasajeno z drevesi, ter neurejeno in nedostopno. Z izjemo nekaj polj obdelane zemlje levi breg ne kaže, da bi bil kmetijsko in gospodarsko resneje izrabljen, oziroma obdelan. Tako lahko upravičeno domnevamo, da poseg v prostor ne bi predstavljal velike izgube za kmetijstvo. Sedanji živalski prebivalci pa bi dobili ob zaščitenem delu jezera še večja območja za svoje domovanje.

    Vsporedno z levim bregom Ljubljanice, nekaj 100 m stran je makadamska cesta in se na vshodu stika s koncem dostopne ceste, ki se Ljubljanici približa s severa od izvoza obvoznice za Center. Makadamska cesta bi tako zamišljeno jezero omejevala na severu, na jugu pa rečno korito Ljubljanice. Na zahodu bi bila lahko naravna meja druga dostopna makedamska cesta, ki ima izhodišče pri izvozu obvoznice Vič in mimo tovarne Plutal pelje do brega Ljubljanice, ki je tu premoščena z mostom za vodovodne cevi.

    V križišču s to zahodno dostopno cesto se konča na zahodu prej omenjena vsporedna cesta z reko. Jezero s takimi izhodišči bi bilo lahko dolgo približno 3 do 4 km. Odvisno od ekoloških pokazateljev vplivov na okolje in še bolj od ambicij ter finančnih možnosti pa bi bilo jezero lahko še precej daljše, naprimer do Vrhnike. Pred leti so obstajale ideje o jezeru večjem od Vrbskega na Koroškem…

    Poglejmo še možnosti poletnega kopanja v jezeru predvsem iz vidika čistosti in temperature vode. Lokacija našega jezera bi bila nad mestom. Tako se izognemo mestnemu onesnaženjupa tudi iz komunalne deponije (pritok Curnovec) in iz Rakove jelše. Ljubljanica je do tu podvržena le onesnaženju na Vrhniki in v Podpeči. V bodočnosti bodo tudi tam čistilne naprave in urejena kanalizacija. Toda tudi obstoječe stanje onesnaženosti Ljubljanice morda ni kritično za kopalce. Upanje vliva tudi naravna sposobnost samočiščenja reke.

    Osnovna ideja čiščenja vode v jezeru temelji na možnosti naravnega čiščenja vode z vodnim rastlinjem. Ljubljanica je tudi poleti kar hladna, toda domnevamo lahko, da bi se stoječa voda v plitkem jezeru dovolj segrela, da bi bila ob izpolnjenem pogoju zadostne čistosti lahko prijetna za kopanje. Sicer pa so se naši dedki in babice kopali v Ljubljanici v samem mestu, sedaj pa smo si reko nekako po krivici odtujili.

    4. Reference

    Za osnovno referenco predlaganega jezera na Ljubljanici bi morda lahko vzeli zagrebški Jarun, jezero na Savi, dolgo 7 km. Zagrebško umetno jezero je bilo zgrajeno za potrebe univerziade, s svojimi športimi objekti omogoča izvedbo največjih mednarodnih veslaških tekmovanj. Obala jezera pa je postala priljubljeno sprehajališče sprostitve in oddiha željnih prebivalcev mesta.

    Društvo Planja se ukvarja z realizacijo svojega turističnega projekta parnika in kolišča na Ljubljanici. Ovire za takojšnjo realizacijo pa so predvsem administrativne in finančne. Predviden turistični parnik bi v okviru tega projekta vozil obiskovalce do kolišča v manjši laguni ob Ljubljanici. Iz ekooškega vidika bi bil seveda dostop s parnikom do kolišča mnogo boljši, kot cestni.

    Po dosegljivih informacijah jim je uspelo celo vzgojiti vodne oreščke, s kakršnimi so se hranili koliščarji. Njihov referenčni produkt je vsem znan viteški turnir v Postojni z vso njegovo srednjeveško opremo in kostumografijo

    Vsaj eno tujo referenco za maketo koliščarskega naselja, to je bivališča pradavnih mostiščarjev kamene dobe lahko najdemo naprimer v Nemčiji ob Bodenskem jezeru. Tam so postavili pri mestu Uhldingen za turistične obiskovalce muzej na prostem v podobi mostiščarskega naselja na kolih v naravni velikosti, kjer vodnik napravljen v kamenodobnega prebivalca naselja pripoveduje o življenju pred 5400 leti. Omeniti velja, da so pri nas skavti tudi že postavili svojo maketo kolišča na Ljubljanici.

    Na mnogih mestih po svetu imajo bodisi restavrirane originale starih ladij, ali pa njihove makete, kot je naprimer barka Krištofa Kolumba v Barceloni. Grki so naredili plavajoči posnetek barke Argo in izvedli nekakšno ponovitev potovanja Argonavtov s plovbo na vesla.

    V enem izmed tujih elektronskih atlasov piše nedvoumno, da je bil antični ustanovitelj prvega mesta na področju Ljubljane poveljnik Argonavtov Jazon. To je bilo seveda še mnogo pred rimsko Emono. Zakaj tega ne povemo in ne pokažemo svetu tu v Ljubljani?

    V glasilu Mol-a št 11/12. leto IX, november/december 1994 najdemo članek o Argonavtih in njihovi povezavi z nastankom prve antične mestne naselbine na ljubljanskem območju, ki se je imenovala Emona. O tem je pisal tudi ugledni angleški popotnik skozi LjubljanoEdward Brown leta 1673. Med drugim piše tudi o živo prisotni legendi o Argonavtih pri takratnih meščanih.

    Ekološki zgled skrbnega ravnanja z reko nam je lahko očiščenje reke Temze, ki je bila zaradi onesnaženja popolnoma mrtva, sedaj pa je njena čistost v precejšnji meri povrnjena!

    Naš maratonski plavalec Martin Strel je poročal o presenetljivo čisti reki Donavi v njeni delti, kar je pripisal naravnemu čiščenju vode z vodnim rastlinjem. Menda je tam Donava celo pitna …..

    5. Zaključek

    Za sedaj obstoječi raznovrstni splavi na Ljubljanici krpajo turistično ponudbo Ljubljane s svojimi prevozi turistov po reki. Vsekakor pa bi bila vožnja po Barju izven mesta panoramsko zanimivejša, še posebej, če bi turiste prevažal stiliziran rečni parnik kakršen je v ranjkih časih po Ljubljanici že vozil.

    Urejenost in dostopnost bregov Ljubljanice se konča že na robu mesta, ali še prej. Namesto, da bi izrabili naravne možnosti bližnje okolice mesta, jo prepuščamo divjim odlagališčem smeti, nedostopnosti, zaraščenosti, itd.
    Tudi brez jezera bi bilo možno urediti dostopnost in bregove reke, da bi bila okolica Ljubljane bolj prijazna in dostopna oddiha željnim meščanom in še zlasti ljubiteljem narave.

    Zdi se da je s stališča varovanja narave najprimernejši dostop do izletniških točk na Ljubljanskem barju prav po reki Ljubljanici. Tako odpadejo dodatne ceste in parkirišča za dostop do rečnih bregov, ki so dokaj obremenjujoča za občutljiva barjanska tla, prinašajo pa tudi hrup in onesnaženje. Potrebno bi bilo zgraditi samo ustrezne pristane ob jezeru, oziroma ob reki, kjer bi se potniki izkrcali in se potem napotili v neokrnjeno naravo rečnih in jezerskih bregov in bližnjih predelov barja.

    Zamišljena lokacija našega jezera na zemljevidu pokriva področje, kjer je po prostorskih načrtih MOL predvidena parkovna ureditev in zelene površine mesta. Taka področja, namenjena sprostitvi in oddihu, ter rekreaciji, pa tudi šoli v naravi bi lahko ponudila tudi možnost ogleda tipične barjanske flore in favne. Tu bi lahko bili urejeni in zaščiteni travniki, livade z drevesi, pa tudi vodne površine, kot so ribniki, kanali z vodnim cvetjem in rastlinjem, ki ga najdemo na Barju, vse pa povezano z urejenimi pešpotmi.

    Taka ureditev se tudi sklada z konceptom zaščitenega krajinskega parka Barje.

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • Več od avtorja Yoda
  • Več s področja * Zdravje, gibanje in bivanje

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Privlačne možnosti Ljubljanskega barja | 6 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Privlačne možnosti Ljubljanskega barja

    Prispeval/a: Yoda dne torek, 29. november 2016 @ 14:47 CET
    K tej uredniški poobjavi mojega starega članka bi vsekakor dodal link k verziji istoimenske objave s slikovnimi prilogami. V bodočnosti pa bo morda bolj aktualna rekreacija na zajezitvah Save za izgradnjo HE v bližini Ljubljane. Povezana tema pa je tudi Blišč in Beda Ljubljane. Dodajam oba linka spodaj.


    https://www.scribd.com/doc/103449183/Jezero-na-Ljubljanici


    https://www.scribd.com/doc/269982304/Bli%C5%A1%C4%8D-in-beda-Ljubljane


    Privlačne možnosti Ljubljanskega barja

    Prispeval/a: budabreztruda dne sreda, 30. november 2016 @ 05:56 CET
    "Zaradi prostranosti, odprtosti in nenaseljenosti na Barju
    zlahka poiščemo samoten kotiček, kadar potrebujemo mir."
    ------------------------------------------------
    Yoda

    Ti si še en dejavnik, ki ogroža preživetje rastlinskih in
    živalskih vrst mokrotnih travišč, vodotokov in njihovih obrežij.
    .

    Priporočam ti, da najdeš svoj mir Z koncentracijo na števila :
    316918 C9H13NO3.


    .

    PUSTITE BARJE PRI MIRU, BANDA MESTNA- POKVARJENA!!!
    .


    Privlačne možnosti Ljubljanskega barja

    Prispeval/a: Yoda dne sreda, 30. november 2016 @ 14:39 CET
    Buda(la)breztruda, spet v temo brcaš. Dobro poznam kar precej staroselskih 'marostarjev' in za razliko od tebe večinoma niso taka sebična, zaostala in ozkosrčna tesla. In poznam tudi enega bivšega župana z 'marosta' pa tudi enega sedanjega, ki zanesljivo ne bi delila mnenja s tabo. Mislim, da se je omenjeni bivši župan tudi sam navduševal in se še navdušuje nad starinskimi parniki na Ljubljanici. Poleg tega so skavti že tudi postavljali makete kolišč.

    Druga plat pa je onesnaženje Ljubljanice zaradi kmetovanja in kanalizacijskih izpustov, kar zanesljivo ni rezultat in posledica delovanja 'mestne bande pokvarjene.' Sebični omejenci pa seveda obstajajo povsod, tako v mestih, kot na vasi. Morda se težavnejši primerki najdejo bolj na jugovshodnem obrobju barja, na severu in zahodu so odprti in kooperativni.

    In seveda hvala za idejo glede zavoda, ki si jo podal na drugi temi. Ti si 100 % zanesljiv kandidat, da postaneš varovanec v/za/na točno določen zavod in sicer pogrebni zavod Žale. Varovanec boš postal v rokih in po normativih tvoje civilizacije, to je tvoja muslauf nezavedna izbira in dogma proti spremembam, ki se jo bedno oklepaš..


    Privlačne možnosti Ljubljanskega barja

    Prispeval/a: budabreztruda dne sreda, 30. november 2016 @ 16:06 CET
    .
    Lepo pozab:
    1. Ljubljansko barje
    2. starinske parnike na Ljubljanici
    3. mastne zaslužke na račun živali in rastlinja.

    Priporočam ti , da si na DARSU izposodiš starinski parni
    valjer in se voziš od Metelkove 15 pa do Beethovnove ulice 16
    in obratno.
    To ponoviš večkrat dnevno, dokler te mama ne pokliče na
    kosilo.
    .


    Privlačne možnosti Ljubljanskega barja

    Prispeval/a: Yoda dne četrtek, 1. december 2016 @ 15:16 CET
    Budala brez truda, veš kaj je najbolje in čimprej pozabiti ? Bedno konverzacijo s tabo.


    Privlačne možnosti Ljubljanskega barja

    Prispeval/a: budabreztruda dne četrtek, 1. december 2016 @ 16:38 CET
    .

    A se je že nehalo, saj se je komaj začelo ?!

    Rekla žena:
    kdo je ta Yoda?
    Reku jest:
    en prehlajen ezoterik.
    Rekla žena:

    ...................hoče on hleba bez motike!.............................

    .



    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2019 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 2,72 seconds