Forum Menu 
Spisek forumov
Uporabniki
Najpopularnejši topici
 NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

nedelja 31-mar
  • Razširjeni vid

  • ponedeljek 01-apr
  • Spekter. 70 let Zbirke UGM

  • sreda 03-apr
  • 22. PRO PR konferenca: vodenje v komunikaciji
  • Znebite se svojih starih telefonov in tablic
  • Med naravo in kulturo

  • sobota 06-apr
  • Veganski golaž na Čistilni akciji ČS Polje

  • nedelja 07-apr
  • Polna luna

  • sreda 10-apr
  • Človek in čas

  • petek 12-apr
  • Mikis Theodorakis: Grk Zorba

  • nedelja 14-apr
  • Razširjeni vid

  • sreda 17-apr
  • Znanja in veščine za uspešno vodenje prostovoljcev
  • Razstava interspace

  • petek 19-apr
  • Ingmar Bergman: Prizori iz zakonskega življenja

  • sobota 20-apr
  • Plečnikova Lectarija

  • sreda 24-apr
  • Zoh Amba »Bhakti«

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu




     Spisek forumov > Skupnost > Dobre prakse in dobre ideje Nov topic Pošlji odgovor
     Bodimo bolj dobri,ne manj slabi
     |  Verzija prirejena za tiskanje
    osh-kosh
     december 16 2011 19:34  (Prebrano 6561 krat)  
    Forum Rimska cesta
    Rimska cesta

    Status: neprijavljen

    Registriran: 06/22/05
    Posts: 135

    Tudi o tem razmišlja Nara Petrovič :

    Nara Petrovič

    Bodimo bolj dobri, ne manj slabi

    To predlagata William McDonnough in Michael Braungart, ustanovitelja industrijske filozofije »od
    zibke do zibke« (Cradle to Cradle; C2C), ki prinaša fantastične rešitve efektivne in zares ekološke
    industrijske proizvodnje. Zakaj sem poudaril, da je ta proizvodnja zares ekološka?

    Zato, ker velika večina sedanjih rešitev temelji na zmanjševanju slabega. Če zmanjšam
    onesnaževanje, še vedno onesnažujem, še vedno sem slab. Kaj je v tem ekološkega? Nič. Ekologija
    se ne začne, ko neham smetiti, ampak ko moje smeti postanejo koristne, dobre. Da pa bi to bilo
    možno, morajo izdelki, ki jih uporabljam, biti izdelani iz čistih surovin.

    V takem primeru postane večanje potrošnje dobro, saj več smeti pomeni več koristi za
    tehnološke in biološke sisteme. Več
    potrošnje pomeni več kroženja blaga in denarja, kar prinaša
    koristi tudi gospodarstvu. Ekologija in ekonomija nista nujno skregani! Le za to je treba poskrbeti,
    da izdelke naredimo inteligentno, tako da se vse snovi lahko vrnejo bodisi v proizvodni proces
    (postanejo spet surovine) ali pa se vrnejo v naravo (razgradijo se na kompostu brez negativnih
    učinkov).

    Zato se tej ideji reče »od zibke do zibke«. Kroženje snovi je v idealnem primeru neskončno,
    z optimizirano potrošnjo energije, izgubo materialov v procesu, z manj odvisnosti od surovin iz
    narave.

    Pri C2C tehnologiji je poskrbljeno za pet področij:

    -transparentnost izdelkov/materialov in zdravstvenih karakteristik v odnosu do

    človeka/okolja

    -ponovno uporabnost izdelkov/materialov

    -energijo pri proizvodnji

    -rabo vode v proizvodnem obratu

    -družbeno pravičnost/podjetniško etiko

    Najvišja stopnja C2C sistema je bivalno okolje, tesno prepleteno z delovnim, v katerem so
    vsi materiali človeku in okolju povsem neškodljivi (ni strupenih barv, topil, mehčal, čistil ...),
    primarne surovine so natančno analizirane in potrjeno varne. Organski materiali niso nikoli
    neločljivo zlepljeni s sintetičnimi, oboje zlahka vrnemo naravi ali industriji, torej jih v polnosti
    recikliramo z minimalnimi izgubami. Voda, ki izteka iz sistema, je tako čista, da jo lahko pijemo.
    Sistem ustvarja več energije, kot je troši. Delavci so pošteno plačani, imajo kakovostno delovno
    okolje in pravice.

    Izobilje je dobro! Narava vedno »pretirava«. Ko pogledamo češnjo spomladi, nikoli ne
    rečemo: »Joj, kako potratno! Zakaj neki potrebuje toliko cvetov? Saj bo le delček njih dal plodove.«
    Tako razmišljamo zato, ker nam je glavno merilo presojanja učinkovitost, efikasnost sistema:
    večinoma je to razmerje med vložkom in dobičkom. Naravi je pogosto pomembnejša uspešnost,
    efektivnost sistema – celostno. Efektivnost zajema tudi estetiko in etiko, efikasnost pa ne. Biti
    efektiven pomeni delati dobro, biti efikasen pa dobro delati.

    Človek, ki je ubijal taboriščnike v drugi svetovni vojni, je lahko bil zelo efikasen – izpolnil
    je normo in pomoril 300 ljudi. Ker pa ni delal dobro, ni bil efektiven.

    Ker sodobna industrija in ekonomija gledata na proizvodne in potrošne procese skozi prizmo
    učinkovitosti, se začenjajo zavedati svojih napak in jih poskušajo zmanjšati. Nacisti so se zavedeli,
    da ni ravno lepo ubijati 300 ljudi na dan in so zmanjšali normo na 250. Je to etično? Manj učinkovit
    sem v morjenju, toda nič bolj uspešen v delanju dobrega.


    Podobno ni niti najmanj ekološko zmanjšati izpuste ogljikovega dioksida, metana, strupov.
    Ekološko bi bilo povečati izpuste snovi, ki naravnim in tehnološkim sistemom koristijo. To bi bila
    efektivna efikasnost. In vsi bi bili zadovoljni.

    Z vsemi temi ugotovitvami pred očmi, sta si Braungart in McDonnough postavila vprašanje:
    »Kako lahko ljubimo otroke vseh življenjskih vrst za vse čase?«

    Ko sta iskala odgovor sta ugotovila, da moramo začeti pri namenu. Zakaj sploh delamo
    stvari? Zakaj jih uporabljamo? Čemu so dejansko namenjene? Gumijasto račko za dojenčke v
    Kaliforniji prodajajo z opozorilnim znamenjem: »Izdelek lahko povzroči raka.«

    Kako je mogoče, da je to eden od namenov izdelka za otroke? Kdo bi želel dati v roke
    dojenčku tako igračo? Ko se na tak način vprašamo po namenu velike večine izdelkov, ki so danes
    na voljo na tržišču, kmalu pridemo do ugotovitve, da njihov namen v 99,99% primerov ni dober.
    Noben izdelek ni namenjen ljudem, namenjen je efikasnosti v prodaji in služenju denarja. Dizajn je
    nepremišljen že od samega začetka.

    Danes je le kak odstotek materialov resnično obnovljivih. Praktično noben ni narejen z
    namenom, da bi se kasneje v polnosti obnovil in postal surovina za nov izdelek, po možnosti še
    višje kakovosti. Le izdelke, ki so bili narejeni z namenom, da bi jih kasneje reciklirali, lahko
    dejansko recikliramo. V sodobni proizvodnji je vsem izdelkom namenjeno, da postanejo odpadki.
    To, čemur pravimo recikliranje, je samo zmanjševanje zla, ko smeti z energetsko potratnimi procesi
    predelujemo v surovine – ki so skoraj vedno nižje kakovosti in izdelane z veliko več onesnaževanja
    in porabe energije, kot če iste surovine vzamemo iz narave.

    V današnji družbi vsi materiali postanejo smeti, že v času uporabe pa oddajajo zdravju
    škodljive snovi. To, čemur danes pravimo recikliranje, Michael Braungart imenuje down-cycling
    (po naše bi morda lahko rekli »slabširanje«), saj predmete, narejene iz škodljivih materialov,
    spreminjamo v nove predmete, pri katerih se kakovost teh škodljivih materialov z vsakim korakom
    še poslabša. Nasprotje temu je up-cycling (recimo »boljširanje«).

    Da bi lahko nareidli korak v smeri up-cyclinga, moramo nehati popravljati nekaj, kar je že
    po dizajnu napačno, in narediti nekaj povsem novega: nove materiale, nove proizvodne procese,
    kakovostne povratne zanke vračanja izdelkov industriji in naravnim ekosistemom, nove oblike
    partnerstva med podjetji. Za ta premik se moramo spustiti do samega bistva namena stvari, ki jih
    uporabljamo, in se posvetiti efektivnosti naših proizvodnih procesov, ne pa samo efikasnosti. S tem
    se bomo zavedeli pomena življenja kot vrednote, ki presega učinkovitost.

    In ko si bomo postavili prej omenjeno vprašanje: »Kako lahko ljubimo otroke vseh
    življenjski vrst za vse čase?«, bomo lahko v duhu ponovili čudovite besede Williama
    McDonnougha: »Naš cilj je razveseljivo raznolik, varen, zdrav in pravičen svet s čistim zrakom,
    vodo, zemljo in energijo, ki prinaša zadovoljstvo – ekonomsko, enakopravno, ekološko in
    elegantno.«

    Ampak res: kdo ne bi želel živeti v takem svetu?



    Profil
    Quote
    Forum generiran v : 1,70 sekundah
    Nov topic Pošlji odgovor



     Časovni okvir je CET. Ura je 07:26

    Običanji topici Običanji topici
    Zaklenjeni topici Zaklenjeni topici
    Prilepljeni topici Prilepljeni topici
    Novosti Novosti
    Prilepljeni topici W/ Novosti Prilepljeni topici W/ Novosti
    Zaklenjeni topici W/ Novosti Zaklenjeni topici W/ Novosti
    Dovoljen ogled postov od gostov 
    Gostje lahko dodajo poste 
    Omogočen celoten HTML 
    Cenzuriranje 




    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 2,10 seconds