Forum Menu 
Spisek forumov
Uporabniki
Najpopularnejši topici
 NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

sreda 08-feb
  • LUV fest

  • petek 10-feb
  • Valentinovo v bivši slogi

  • sobota 11-feb
  • Sobotna ustvarjalnica / Počitniška hišica: urejanje okolice

  • torek 14-feb
  • Reka sedmerih imen

  • sreda 15-feb
  • 17. Festival gorniškega filma

  • petek 17-feb
  • Valentinov ples v pionirskem domu

  • sobota 18-feb
  • Pustno vodenje po Vilinskem Homcu

  • torek 28-feb
  • Zimski festival Ljubljana

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu




     Spisek forumov > Splošno > Aktualno doma in globalno Nov topic Pošlji odgovor
     Newage prehod - intervju z Gregg Bradnom
     |  Verzija prirejena za tiskanje
    Gost: Newager
     november 12 2011 19:37  (Prebrano 8370 krat)  


    Intervju z Gregg Bradnom– Založba Cangura
    http://www.cangura.com/vsebine/gregg-braden.php

    Braden je več kot dvajset let iskal visokogorske vasice, odmaknjene samostane, starodavne templje in pozabljena besedila, da bi odkril tančico njihove brezčasne skrivnosti. Znan je predvsem po knjigah, kot so Božanska matrika, Fraktalni čas, Učinek Izaije (The Isaiah Effect), Skrivnosti izgubljenega načina molitve (The Lost Mode of Prayer), Prebujanje v točki nič (Awakening to Zero Point) in Hoja med svetovi (Walking Between the Worlds). Njegova dela so prevedena v petnajst jezikov in so na voljo v triindvajsetih državah. Njegovo delo nam brez vsakršnega dvoma dokazuje, da imamo moč obrniti potek bolezni, ponovno opredeliti staranje in celo spremeniti sámo resničnost tako, da sprejmemo moč prepričanja kot kvantnega jezika spremembe. Greggovo delo je prevedeno v 15 jezikov in je na voljo v 23 državah.

    Kaj bi svetovali ljudem, da bi prepoznali moč svojih misli in njihov vpliv na življenje, spremembe, ustvarjalnost, kreativnost ...? Poznamo in srečujemo se s tem, pa vendar se ne prepustimo temu ali uporabimo v svoje in tuje dobro. Zakaj? So to premočni vzorci, strah, ego ...?

    GB: Znanost sodobnega časa nas uči, da svet okrog nas, situacije v naših življenjih in naši odnosi niso nič drugega kot odsev naših prepričanj o tem, kaj je res in kaj ne. Ključnega pomena pa je, ali se zavedamo svojih prepričanj, ki so lahko zavestna ali podzavestna. Svet ne laže. Današnji čas kaosa, krize osebnostne integritete, izdajstev, pomanjkanja na eni in preobilja na drugi strani, razrahljanih odnosov ter finančnih stisk je pravzaprav odsev naših zavestnih ali podzavestnih prepričanj o nas samih. Znanost nas uči, da ko spremenimo svoja prepričanja, začnemo spreminjati tudi okoliščine in situacije. Znanost in starodavna izročila imajo skupno točko, vendar se znanost osredotoča na misli, starodavne modrosti nekaterih ljudstev pa bolj osredotočajo na notranje občutke. Pri njih gre torej bolj za to, da resnico čutimo in je ne oblikujemo z uporabo različnih miselnih procesov. Veliko ljudi se osredotoča prav na svoje misli, vendar pa novejša znanost odkriva, da človeško srce ustvarja električno polje, ki je približno 100-krat močnejše od električnega polja v možganih, in magnetno polje, ki je kar 5000-krat močnejše kot magnetno polje možganov. V možganih so naše misli, povezava med njimi in svetom pa je šibka, ker sta šibki električno in magnetno polje v možganih. S svetom smo povezani tudi prek srca, in sicer z občutno trdnejšo povezavo. Tu pride do stika sodobne znanosti in starodavnih izročil. Če lahko ozavestimo občutek v svojem srcu, ko opredeljujemo svoj odnos do sveta, se odnos do sveta, kakršnega čutimo, v resnici vzpostavi. Če torej čutimo, da je naše telo že ozdravljeno, da imamo vse, kar potrebujemo, da smo uspešni na delovnem področju ali na področju medčloveških odnosov, ti občutki spodbudijo moč našega srca, ki v naše življenje privabi uresničitev omenjenih občutkov. Znanost dokazuje, da so občutki, ki vplivajo na najboljše rezultate, občutki hvaležnosti in spoštovanja. Če smo v srcu torej hvaležni za uresničitev svojih želja, za mir, ki že vlada, čeprav nam televizijska poročila govorijo drugače, s temi občutki posežemo v polja električnih in magnetnih povezav ter tako sprožimo spremembo v t. i. osebni resničnosti posameznika.

    Pravite, da vse od DNK naših teles do uspeha naših razmerij in svetovnega miru temelji na tem, kaj verjamemo. So izkustva prepričanj posameznikov res lahko tako močna, da se v svetu sprožajo tako močni negativni dogodki? (Se pravi, da je več negativnih kot pozitivnih?) Ali gre morda bolj za obvladovanje mase ljudi z ustrahovanjem?

    GB: Rekel bi, da tu ne gre za negativne ali pozitivne misli, pač pa na globalne dogodke vpliva dejstvo, da se ljudje šele začenjamo zavedati moči svojih misli, svoje domišljije in svojih občutkov ter moči, ki jo imajo te misli na podzavestni ravni. Počasi začenjamo razumeti tudi, da ni ostre meje med našim 'notranjim' svetom in svetom zunaj nas, zato izkušnja posameznika, ki temelji na njegovih prepričanjih, postane kolektivna izkušnja. Naučeni smo bili, da smo nepomembna bitja, da je boj za obstanek zakon narave, da našemu svetu vlada moč in podzavestno smo vsemu naučenemu verjeli, zdaj pa se srečujemo s posledicami takšnih prepričanj. O tem pišem tudi v svoji novi knjigi Globoka resnica, v kateri se dotikam zmotnih znanstvenih domnev. V znanosti se še vedno uporabljajo metode, stare približno 300 let, ki so sicer kakovostne, a nam ne koristijo, če jih ne znamo ali nočemo uporabiti sebi v prid. V sodobnem svetu se dogaja, da nova odkritja spreminjajo stare načine razmišljanja o nas samih, ampak šolski učbeniki o teh odkritjih ne pišejo, niti o njih niso posnete dokumentarne oddaje, tradicionalna znanost jih ne priznava. Prav ta odkritja pa govorijo, da zakon narave predstavljata sodelovanje in vzajemna pomoč, ne boj za nadvlado. Nadalje govorijo o tem, da nismo ločeni od sveta, temveč del njega. Ko torej uničujemo Zemljo, uničujemo sebe. Rečem lahko, da je naša generacija odraščala obkrožena z zmotnimi znanstvenimi domnevami, česar posledice vidimo in čutimo v današnjem svetu – vojne, revščina, zlom gospodarskih sistemov. Če res želimo uvesti spremembe in prihodnost osnovati na zdravih temeljih, moramo nova odkritja sprejeti in jih prenesti na mlajše prebivalstvo. Civilizacija, kot jo poznamo, je na svetu veliko dlje, kot si mislimo, in deluje po načelih cikličnega ponavljanja, zato težave, s katerimi se soočamo danes, za človeštvo niso nič novega. Pogledati moramo v pretekle cikle in se iz napak človeštva, torej starejših civilizacij, kaj naučiti. Spet pa se vračam na začetek. Vse je odvisno od tega, kako dojemamo sami sebe – bodisi na zavestni ali podzavestni ravni.

    Ko ste govorili o navideznem zakonu močnejšega, se mi je utrnilo vprašanje, povezano z gospodarsko in politično situacijo današnjega časa. Velike korporacije in politični sistemi zavajajo ljudi, da bi vzpostavili nadzor nad njimi. Kako se lahko posameznik zaščiti pred vse večjimi zahtevami raznih organizacij?

    GB: Vse to so teme, s katerimi se ubadam v knjigi Globoka resnica. Sodoben zahodni svet temelji na petih znanstvenih domnevah, ki so se izkazale za napačne. Z gotovostjo lahko trdimo, da gre za zmotna prepričanja, saj nova znanost ponuja dokaze za to, žal pa, kot sem že omenil, tradicionalne veje znanosti odkritij t. i. nove znanosti ne sprejemajo. Vpeljava novih spoznanj v izobraževalni sistem je pomembna, na njih temelji človekov odnos do sebe in sveta, prav tako tudi nastanek civilizacije in družbe. Gospodarski sistem, na primer, še vedno deluje na podlagi 'pravil,' ki jih je s svojo teorijo v knjigi O nastanku vrst leta 1859 postavil Charles Darwin. Ena od Darwinovih ugotovitev pravi, da po pravilih boja za obstanek najmočnejši preživi, najšibkejši pa umre. Takšno miselnost so ljudje sprejeli konec devetnajstega stoletja in na njej osnovali družbo, kakršna je danes. Korporacije, vojne, humanitarna pomoč in podobno – vse to so področja, na katera je neposredno vplival zakon močnejšega. Cilj gospodarstva je večanje trgov, pri čemer se posamezniki okoriščajo na račun drugih. Pridobivanje električne energije je v veliki meri odvisno od fosilnih goriv, ki onesnažujejo zrak, potreben za preživetje vseh živih bitij. Živimo torej v svetu, ki temelji na kratkoročno učinkovitih sistemih in ureditvah, na dolgi rok pa takšni sistemi ne delujejo. Prav to lahko opazimo v današnjem svetu, ki se spoprijema z najhujšo in najobsežnejšo krizo v zapisani zgodovini človeštva. Če si podrobneje ogledamo sisteme, ki razpadajo, ugotovimo, da so to tisti sistemi, ki niso več učinkoviti. Gospodarski sistem, kakršnega poznamo, ne more več preživeti, prav tako propadajo pohlepne korporacije in velika podjetja. Iz krize pa se hkrati rojeva nov svet, ki je osnovan na sodelovanju in medsebojni pomoči. V tem trenutku torej vzporedno obstajata oba sistema. Stari sistem se bojuje za obstanek, novi pa išče svoj prostor v svetu.

    Odločiti se moramo, v kateri smeri bomo nadaljevali izhod iz krize. Odločitev mora sprejeti vsak posameznik, saj so individualne odločitve tiste, ki vplivajo na globalne okoliščine. Ko nakupujemo, se torej lahko odločimo za izdelke velikih podjetij ali pa z nakupom podpremo lokalne pridelovalce oziroma proizvajalce. Podobno je z mediji. Bomo podpirali medije, ki prikazujejo nasilje, ali bomo prizore strahot današnjega časa nadomestili s prijetnimi podobami sveta? Bomo kupovali od podjetij, ki uničujejo okolje, ali se bomo raje odločili za podjetja, ki vodijo okolju prijazno politiko? O svetu, kakršen naj bo, odločamo v vsakem trenutku vsakega dne. Odločitev posameznika tako postane kolektivni odgovor na vprašanja, ki se zastavljajo v kriznih časih.

    V knjigah Spontana ozdravitev s pomočjo prepričanj in Božanska matrika podajate opcijo izračuna minimalnega števila ljudi, ki morajo biti vključeni za začetek spremembe v zavesti. Menite, da bo nova (višja) stopnja zavesti ljudi pripomogla k temu, da se bodo intenzivneje združevale in povezovale pozitivne energije in na ta način ozdravljale ali prekinile negativne dogodke, tudi npr. svetovne vojne?

    GB: Omenjeni knjigi sta bili napisani v letih od 2006 do 2008 in sta predstavljali spoznanja, za katera smo takrat vedeli, da so resnična. Kot je na primer res, da več ljudi ko sprejme neko zamisel, hitreje zamisli postanejo del kolektivne zavesti in hitreje postanejo naša življenjska vodila. Odkar sta bili knjigi izdani, pa se je nova znanost dokopala do spoznanj, ki kažejo, da ne gre toliko za določeno število ljudi, temveč bolj za kakovost njihovih izkušenj. Sprva smo mislili, da bi moral pri spremembi kolektivne zavesti sodelovati vsaj en odstotek prebivalstva, kar je glede na znanje, s katerim smo takrat razpolagali, popolnoma ustrezna domneva. Nove študije pa dokazujejo, da lahko relativno majhno število ljudi, ki jasno govorijo jezik srca, sproži pozitiven učinek. Za znatno spremembo torej ne potrebujemo milijonov ljudi, temveč predvsem ljudi, ki obvladajo govorico srca.

    Menite, da kje v svetu modreci zdaj pišejo sporočila našim naslednikom, tako kot smo jih mi prejeli od Majev, Aztekov, Indijancev, da se bodo tudi bodoči rodovi lahko naslanjali na to bogastvo znanja?

    GB: Moj odgovor je pritrdilen. Naša generacija živi v ključnem zgodovinskem trenutku. Smo generacija, ki bo doživela konec petega sveta po starodavnem majevskem koledarju in vstop v šesti svet, zato poznamo oziroma bomo spoznali oba načina življenja. Prihodnje generacije se bodo ozirale v preteklost in v nas prepoznale generacijo, ki je poskrbela za svet brez vojn. Verjamem namreč, da bo vojna postala človeštvu popolnoma tuj pojem. Dolgo je trajalo, preden je nastopila generacija, ki je spoznala, da se morajo vzorci iz preteklost spremeniti. Ne bi rekel, da je šlo za napake, saj smo se iz preteklih vzorcev naučili razmišljati o svetu zdaj in potem. Prihodnje generacije bodo o nas govorile: »V tistem obdobju so živeli ljudje, ki so se osvobodili tistega, kar jih je vodilo v propad. Znali so sodelovati, se prilagajati in mirne vojaške akcije usmerjati v skupne, humanitarne cilje namesto drug proti drugemu.« V prihodnost pa bodo gotovo segli tudi glasovi pomembnih posameznikov današnjega časa, predvsem pa bodo prihodnje generacije naš čas poznale po kolektivnem duhu sodelovanja.

    Glede na vsebino knjige Fraktalni čas: pripravljate kakšno knjigo, v kateri boste obrazložili, kako se bodo fraktali začeli in nadaljevali po letu 2012? Gre za enako intenziteto kot do zdaj ali se bodo pojavljali oz. jih bomo doživljali na drugačen način, z mogoče daljšimi presledki?

    GB: Vemo, da se približuje trenutek, ki označuje konec cikla trenutnega zemeljskega veka. V tem času se cikli krajšajo, njihova moč pa se stopnjuje. Zadnji cikel gospodarske krize se je začel leta 2008, naslednji pa že leta 2010. V času pred letom 2012 se krčijo tudi cikli vojn in miru, ki nastopajo hkrati in jih lahko sprožimo ali zaustavimo s svojimi odločitvami. po letu 2012, ko se bo začel nov 5.125-letni cikel. Takrat se bodo začeli pojavljati vse daljši ciklim saj je časa za njihov iztek več kot pet tisoč let. Sprva se bodo cikli daljšali, v obdobju pred začetkom naslednjega zemeljskega veka pa se bodo ponovno začeli krajšati.
    Do konca leta 2011 in do decembra 2012 se bodo torej vrstili kratki in intenzivni cikli, ki pa bodo zelo nestabilni in zato nudijo odlično priložnost za pozitivno spremembo. Pogoj za to pa je, da se ciklov zavedamo in da sprejmemo zavestno odločitev za spremembo.

    Je realno možno, da človek lahko preseka vse svoje negativne cikle, če ve, kdaj bodo nastopili? Na kakšen način? Je to sploh smiselno? Se s tem ne spremeni način pridobivanja lekcij oziroma izkušenj, po katere je duša prišla na zemljo?

    GB: Vsi cikli, ne glede na dolžino, imajo nekaj skupnega. Vsi se začnejo z dogodkom, ki zažene energijski vzorec, in vsi se končajo na mestu, ki se imenuje trenutek odločitve. Gre za trenutek na prehodu iz enega cikla v drugega, ko oba cikla soobstajata. Če na primer govorimo o velikem ciklu zemeljskega veka, ki ga predstavlja majevski koledar, se je cikel pravzaprav končal leta 1980, čas od takrat do leta 2016 pa Maji imenujejo 'brezčasje' (angl. no time). V teh 36 letih imamo priložnost spremeniti pretekle vzorce še pred začetkom novega zemeljskega veka. Trenutek odločitve v tem primeru traja kar 36 let. Podobno velja tudi za bolj osebne cikle. Ko nas nekdo prizadene, se nam zlaže ali kaj podobnega, ta dogodek zažene energijski vzorec, in ko se cikel konča, nastopi trenutek odločitve, ki nam omogoča, da vzorec ozavestimo in ga pred začetkom naslednjega cikla spremenimo. Dolžina trenutka odločitve je v teh primerih odvisna od dolžine samega cikla. Daljši ko je cikel, dlje traja trenutek odločitve in obratno.

    Dokler škodljivega vzorca ne prepoznamo, se vrtimo v začaranem krogu negativnih energij. Kako pridemo do spoznanja, da smo ujeti v negativen vzorec, pa je stvar posameznika. Predvsem je nujno, da se odpremo resnici o sebi. Če se vedno znova znajdemo v odnosu, ki nas ne zadovoljuje in v katerem nam ljudje lažejo, nas izdajo, moramo na neki točki ugotoviti, da si zaslužimo spoštljivejši odnos. To spoznanje spremeni način, kako dojemamo sami sebe, in posledično odnose, ki jih gradimo. Mislim, da je vsaka duša na svoji poti učenja. Vsaka duša se uči na drugačen način in različno dolgo. Lekcije so podzavestne, dokler jih ne ozavestimo in zavestno uporabimo v življenju.
    Zanimiva se mi zdi primerjava med Diana Cooper in vami: z zelo različnima pristopoma govorita praktično o povsem enakih stvareh. Menite, da ti različni načini govorijo o različnosti ljudi in njihovem dojemanju – vsak si poišče način, ki mu odgovarja in ga lažje, hitreje in intenzivneje dojema (nekateri prek intuicije, angelov, drugi potrebujejo dokaze znanosti)?
    GB: Priznati moram, da knjig Diane Cooper ne poznam tako dobro, da bi lahko komentiral njeno delo. Dejstvo pa je, da vsak človek deluje drugače, zato je po mojem mnenju toliko različnih ljudi, učiteljev, piscev in raziskovalcev, ki posredujejo enaka sporočila, a pri tem uporabljajo drugačen jezik. Jaz delujem tako: če grem v tibetanski samostan in svoje znanje delim z menihom ali redovnico, ju ne bom obremenjeval z dejstvi, saj jih njihova kultura, ki temelji na srčnih izkušnjah, ne potrebuje. Če pa stopim pred občinstvo v neki industrializirani zahodni državi, pa poslušalcem predstavim dejstva, ker jih potrebujejo. Naša družba namreč v veliki meri temelji na posredovanju dejstev, kot to počne znanost. Vprašanje je torej, kaj želi učitelj doseči s svojim delom. Sam se zavedam, da živimo v edinstvenem trenutku v zgodovini, ko se nam ponuja priložnost, da spremenimo način življenja, ki ni več sprejemljiv. V svojih delih uporabljam jezik znanosti, ker nagovarjam 'zahodno' občinstvo. Nekateri za posredovanje svojih sporočil uporabljajo jezik angelov, duhovnih vodij ali šamanskih izkušenj, s katerim nagovarjajo določeno občinstvo. Vsa sporočila, ne glede na to, kako jih posredujemo, pa pomembno prispevajo k premiku v razmišljanju in dojemanju sveta.
    Po naravi ste znanstvenik. Ste imeli morda kljub temu kdaj v življenju izkušnjo z angeli ali drugimi nadzemeljskimi bitji?
    GB: Imel sem izkušnje, ki jih z jezikom znanosti ni mogoče opisati. Nikoli ne uporabljam oznak, kot so angel, Nezemljan in podobno. Božanska matrika našega vesolja je polna najrazličnejših izkušenj in oblik zavesti, ki jih znanost preprosto ne razlaga. Najmočnejše izkušnje sem doživel v puščavah v Egiptu, v andskem gorovju v Boliviji in Peruju ter v ameriškem visokogorju. Zdi pa se mi, da so izkušnje veliko intenzivnejše, če jih ne opremim z oznakami in razlagami. Če izkušnji nadenem ime, se mi zdi, kot da jo zaprem v škatlo, zato lahko rečem le, da sem imel izkušnje z energijami in bitji, ki jih ne morem poimenovati, sem pa odprt za tovrstne izkušnje.
    Kakšna spoznanja lahko pričakujemo v vaši novi knjigi Globoka resnica?

    GB: Mislim, da je to najmočnejša knjiga, kar sem jih napisal. Znanstveno dejstvo je, da živimo v času kriz, ki jih ni mogoče rešiti z načinom mišljenja, ki je krize pravzaprav povzročil. Dejstvo je tudi, da se od nas pričakujejo odločitve, ki zadevajo civilizacijo in človeško vrsto nasploh. Odločiti se moramo za zakone, politike in tehnologije, primerne za izhod iz krize. Med pisanjem knjige sem se ves čas spraševal, kako lahko najdemo izhod iz krize, preden najdemo odgovor na drugo, veliko bolj osnovno vprašanje, kdo sploh smo. Znanost na to vprašanje še ni odgovorila. Vsaj ne na način, ki bi nam v tem trenutku omogočal pravo odločitev. Rad bi poudaril, da sem tudi sam znanstvenik in verjamem v znanost, ampak večina znanosti je dandanes okužena s pohlepom, denarjem in močjo, zato se znanosti ne dovoli, da bi služila človeštvu. Namen te knjige je posredovati nova znanstvena dognanja, ki jih ne obravnava noben učbenik, pa vseeno pomembno oblikujejo način našega razmišljanja o sebi in izzivih današnjega časa. Omenjal sem že Charlesa Darwina in pomanjkljivosti njegove teorije. Znanost, kakršno predstavljam v svoji novi knjigi, zagovarja načelo sodelovanja pred načelom konkurence. Naš celoten sistem temelji prav na konkurenci in razpad sistema dokazuje, da je prepričanje o zmagi najmočnejšega zmotno. Še eno od zmotnih prepričanj je prepričanje o starosti civilizacije na našem planetu. V šoli so nas učili in še vedno učijo, da so se prve civilizacije pojavile pred približno 5.000 leti, nova arheološka odkritja pa pričajo o obstoju civilizacij, ki so živele vsaj 10.000 let nazaj, torej ob koncu zadnje ledene dobe. To potrjuje, da civilizacija ni linearna, temveč ciklična, znanost pa se osredotoča le na civilizacijo cikla, ki se počasi izteka. Ko govorimo o civilizacijah in znanstvenih domnevah, ne moremo mimo zmotnega prepričanja, da je vojna običajen civilizacijski pojav. Arheološke najdbe dokazujejo, da je vojna pojav, značilen le za zadnji veliki cikel, torej za zadnjih 5.000 let. Ko gledamo v obdobje pred denimo 10.000 leti, ne najdemo nobenega dokaza, ki bi pričal o vojni, uporabi orožja in množičnih pobojih. Vojna torej ni v naši naravi. To je le nekaj zmotnih prepričanj, s katerimi se ubadam v knjigi Globoka resnica.
    Kje in kako se vam porajajo sveže misli in spoznanja, ki jih nato podkrepite z odkritji znanosti in predstavite v knjigi?
    GB: Moje knjige predstavljajo podatke, ki prihajajo iz brezmejne zakladnice znanj in izkušenj, s katerimi razpolaga svet okrog nas. Ljudje so mi rekli, naj ne povem vsega, kar vem, v eni knjigi. To niti ni mogoče, saj gre za neskončen nabor podatkov. Moja dela se med seboj razlikujejo, ampak povezuje jih rdeča nit – spodbuda k ozaveščanju resnice o nas samih in svetu, na podlagi katere moramo oblikovati družbo in civilizacijo.
    Prepoznate del svojega poslanstva tudi v tem, da ljudi ozaveščate in jim odpirate nove poglede na svoje zemeljsko bivanje?
    GB: O svojem delu ne razmišljam kot o poslanstvu, bolj kot o izbiri. Kot znanstvenik sem se odločil za takšno pot, ko sem spoznal, da vsi nauki, ki nam jih podajajo učitelji v času šolanja, ne odsevajo resnične preteklosti človeštva. Mislim, da odločitve postanejo očitne, ko posameznik spozna, kdo v resnici je. Takrat se sprosti pot, ki vodi do uresničenih želja. Moja želja oziroma izbira je bila, da svoje odraslo življenje posvetim odstiranju tančic, ki prekrivajo resnico, in resnico delim z drugimi na kar se da razumljiv način ter tako prispevam k boljšemu življenju.


    Quote
    MC
     november 12 2011 23:11   
    Forum Rimska cesta
    Rimska cesta

    Status: neprijavljen

    Registriran: 11/11/05
    Posts: 123

    >> Omenjal sem že Charlesa Darwina in pomanjkljivosti njegove teorije.
    >> Znanost, kakršno predstavljam v svoji novi knjigi, zagovarja načelo
    >> sodelovanja pred načelom konkurence.

    Kot prvo. Gregg Braden ni znanstvenik (po poklicu je programer). Za znanstvenika se je oklical sam. Gregg Braden je ezoterični eklektik, blefer in šarlatan. Da je nakladač in popoln naravoslovni analfabet dokazuje prav njegovo razumevanje teorije Darwinove evolucije z naravnim izborom, ki nima nikakršne zveze z zmago močnejšega, kot jo razume Braden. Beseda močnejši se ne nanaša na golo fizično moč (če bi bilo tako, dinozavri ne bi izumrli), in to je bilo popolnoma jasno že Darwinu. Močnejši je lahko tudi hitrejši, gibljivejši, manjši, manj potraten, kar se tiče kporabe naravnih virov ali… bolj sodelujoč. Da pomenijo altruistične oblike obnašanja oziroma prakse prednost v evolucijskem smislu, vedo evolucijski biologi že ves čas in to, kar piše Gragg Braden v svoji knjigi je še manj kot odkrivanje tople vode.

    >> Naš celoten sistem temelji prav
    >> na konkurenci in razpad sistema dokazuje, da je prepričanje o zmagi
    >> najmočnejšega zmotno.

    Tudi ta stavek dokazuje, da je Gragg Braden popoln diletant, ko gre za razumevanje evolucije. Kot prvo – naš sistem (verjetno ima v mislih ustroj današnje civilizacije) še ni razpadel in sploh ni nujno, da bo. Se mu pač pozna, da sodi v krog predapokaliptičnih pridigarjev, ki služijo denar na račun novodobnih prognoz na osnovi popolnega nerazumevanja Majevskega koledarja. Kot drugo – tudi če bi tak sistem propadel, to ne bi v ničemer ovrglo evolucijske teorije s pomočjo naravnega izbora. Homo sapiens sapiens obstaja šele kakih 100.000 let. Nekatere vrste so stare že nekaj milijonov let, nekatere, ki so izumrle že zdavnaj – so obstajale več deset milijonov let. Če razpade sistem in če (npr. v tretji svetovni vojni) izgine vseh 7 milijard zemljanov, bo to pomenilo kvečjemu to, da Homo sapiens sapiens ni kdove kako uspešna vrsta. To je vse. Mravlje in množica drugih žuželk, ki so obstajale milijone let pred nami, bodo verjetno obstajale še naprej, kjer bodo z neprimerno manjšimi možgani in neprimerno manjšo fizično močjo – brez uporabe znanstvenih metod in brez ideje o bogu.


    Profil
    Quote
    Priča
     november 16 2011 11:34   
    Forum Ozvezdje
    Ozvezdje

    Status: neprijavljen

    Registriran: 07/12/11
    Posts: 95

    Vinetou vprašati MC kaksne kvalifikacije on imeti da lahko ocenjevati Gregg Bradna ? Ali on že napisati kakšna svetovna uspešnica ? In kako MC lahko izpodbijati prikazano na Gregg-ova spletna stran "visualizedaily.com" ? Morda uporabiti svoj "znanstveni občutek na vodi"? Ali smatrati svoje izpodbijanje Gregg Bradna za argumentirano in na kakšna osnova ? Ali MC kaj sam raziskati kar izpodbijati Gregg Bradna in objaviti ta svoja "znanstvena" raziskava ? Kje ta svoja "znanstvena" raziskava objaviti razen na "Pozitivke" in na svoja zblojena spletna stran? MC se Vinetuju zdeti kot virtualni tajni agent opusdejavuja in kako potem MC združevati ta funkcija s funkcija znanstveni kritik in samostojni raziskovalec heksadecimalna stohastična pogreška teksta ki se uporabljati za proizvodnja gumijasta kost, ki eni najraje glodati ? Vinetou se v naprej zahvaljevati za vse neodgovore.


    Profil
    Quote
    Gost: Gregg Bradn
     november 16 2011 14:34   


    "priča", piši v normalni obliki, ker si postal strašno dolgocajten...


    Quote
    MC
     november 16 2011 19:01   
    Forum Rimska cesta
    Rimska cesta

    Status: neprijavljen

    Registriran: 11/11/05
    Posts: 123

    Še enkrat ponavljam, kar sem že zapisal: Gregg Braden je šarlatan najhujše vrste. Če bi Braden sam verjel v vse nebuloze, ki jih pripoveduje, potem bi zanj še našel tudi kako prijazno besedo. Ponavljam: Gregg Braden ni nikakršen znanstvenik. Nima diplome iz naravoslovnih znanosti, kaj šele doktorata ali profesure. Lahko se še tisočkrat sklicuje na znanost, na znanstvene dokaze, na znanstvene raziskave, ampak – če je v čem znanstven, potem je kvečjemu v zavajanju in promociji svojih knjig (marketingu). V svojem intervjuju se nekajkrat obregne ob Darwina in poizkuša njegovo znanstveno diskreditirati. Gregg Braden predstavlja popolno nasprotje Darwina. Darwin je bil človek globoke vere, več desetletjih je zbiral dokaze (in to ne tako, da je dekodiral Sveto pismo, brskal po ezoteričnih knjigah ali straneh po internetu ali zbiral anekdote po sistemu rekla-kazala). Šele ko je zbral za tiste čase osupljivo količino materialnih dokazov, je začel pisati knjigo, ki je tudi nastajala zelo dolgo. Dolgo je tudi odlašal z njenim izidom, saj je vedel, na kakšen silovit odpor bo naletela njegova knjiga. Če Darwin svojega dela ne bi podprl s tolikšno količino dokazov in jo napisal s tako dosledno in logično natančnostjo (čeravno v nekoliko robatem jeziku), ne bi njegovo delo moglo nikoli prepričati tolikšnega števila znanstvenikov in akademikov svojega časa, tudi zaradi silnih pritiskov religije in kreacionistične znanosti (ki je takrat še veljala za znanost). Vero je sprva globoko verni Darwin izgubil počasi – pod težo dokazov, ki jih je zbral sam. Gregg Braden sam sploh nima vere, navaja množico podatkov, za katere nima nikakršnih dokazov. Sam ni opravil nobene meritve, nobenega eksperimenta, objavil ni niti enega samega članka v kaki priznani znanstveni publikaciji. Vse, kar zmore Braden, je leporečje, za katerega dobro ve, da bo v naivnih ljudeh vzbudilo čustva, ki temeljijo na pobožni željah in zavračanju realnosti, ob kateri občutijo nelagodje.

    Da je Braden velik manipulant, dokazuje prav njegova trditev: »Ena od Darwinovih ugotovitev pravi, da po pravilih boja za obstanek najmočnejši preživi, najšibkejši pa umre.« Preverljivo dejstvo je, da Darwin ni NIKOLI in NIKJER zapisal, da po pravilih boja za obstanek najmočnejši preživi, najšibkejši pa umre. To je grda LAŽ, kakršno vztrajno ponavljajo najbolj fanatični islamski in krščanski kreacionisti. Uporabil je kvečjemu sintagmo »Survival of the fittest« (pa še to šele v peti izdaji »Izvora vrst«, ki jo je pred njim skoval angleški filozof Herbert Spencer. Survival of the fittest niti v dobesednem prevodu, kot tudi ne v prenesenem pomenu, ne pomeni, da »preživi močnejši«, ampak kvečjemu tisti, ki je bolje prilagojen za preživetje. V nekem smislu gre torej za tavtologijo. Evolucijski biologi že nekaj časa ne uporabljajo tega izraza, iz naftalina ga vlečejo kvečjemu religiozni in ezoterični fanatiki, ki se trudijo dokazati, da vse tegobe, beda in zločini današnjega časa izhajajo iz ateizma in iz t.i. socialnega darvinizma.

    http://en.wikipedia.org/wiki/Survival_of_the_fittest

    Če bi se od kje mogli podučiti, kaj nam je storiti, potem je to prav teorija evolucije, ki potrjuje, da v naravi ne preživijo »od Boga izbrani«, niti ne tisti, ki so najbolj agresivni in najbolj potratni, ampak tisti, ki se najbolje prilagodijo razmeram in znajo sodelovati z drugimi vrstami na planetu. Simbioza je učinkovita metoda preživetja.

    p.s.:

    Če menim, da je Braden prevarant, to seveda še ne pomeni, da se ne strinjam z mnogimi izmed njegovih trditev ali z njegovimi namigi za reševanje težav. Če nekdo na deset sicer splošno znanih resnic, natrosi še deset polresnic in laži, to ne pomeni, da kaj manj laže. Kvečjemu je zato manipulacija večja. Mnenja sem celo, da Braden vsaj na nekatere posameznike ali celo skupine vpliva pozitivno. A to niti najmanj ne spremeni dejstva, da je preverljiv lažnivec in manipulant.


    Profil
    Quote
    Gost: Vinetou
     november 17 2011 09:30   


    Spoštovani tovariš Greggggory Bradman, Vinetou se bom potrudil pisati v normalni obliki, da te ne bom dolgočasil. Sicer bo to po vsej verjetnosti nekaj vmes med normalnonenormalno in nenormalnonormalno obliko tako da bo morda zadovoljila veliko večino normalnonenormalnih.

    MC -ju pa bi rekel da najbrž mnoge njegove trditve držijo v pogojih omejenih okvirjev obravnave (planke po domače) in lahko celo delno onstran plankov. Toda celotno stvarnost se žal ne da spraviti znotraj nobenih plankov sploh pa ne osebnih. Vsakdo trdi da je resnično kar je znotraj njegovih plankov (tudi znanost in vse drugo ima svoje planke) in da je onstran njegovih plankov vse laž in da tam nič ne obstaja. In pri tem stališču je tak človek čisto pošten, ampak tudi omejen pristranski in nedosleden.
    Če bi nekdo splezal na vrh svojih plankov, kot sem napisal že v enem drugem komentarju pa bi človek videl kaj je njegova (ne)zdrava pamet kaj pa vse ostalo. Plezanje na planke celo ni tako nemogoč postopek seveda za tiste, ki kdaj podvomijo da je znotraj njihovih plankov celotna stvarnost. Temu pravimo transcendiranje. Ampak se zavedam da je to zadnje za mnoge že "bogokletno prepovedano področje" onstran njihovih plankov.
    Taka skepsa o lastni popolnosti je nujna za osebni razvoj pa tudi za razvoj človeštva, znanosti in vsega ostalega. Nasprotje te skepse pa je dvom ali celo kategorično zavračanje da obstaja karkoli izven lastne trenutno afirmirane stvarnosti. To implicira domnevo lastne neomejene vsevednosti (takorekoč neskončne popolnosti), kar je seveda lahko v najboljšem primeru konstrukt omejenega in zaslepljenega (zamračenega) uma.
    In tako lahko celo za Darwina rečemo da njegova teorija istočasno drži in ne drži, odvisno od zornega kota in obravnavanih okvirjev pa seveda konteksta obravnave. Prepričan sem da bi Darwin ob upoštevanju relativnostne teorije (čas pod vprašajem) in kvantne fizike ter eksperimentov z vplivi človeške zavesti na materialno svarnost temeljito dopolnil in revidiral svojo evolucijsko teorijo.

    Se pa na koncu spet opravičujem Gregorrrryu ker sem ga najbrž spet dolgočasil z besedo "planki", ampak čisto nezlonamerno.


    Quote
    Yoda
     november 20 2011 14:57   
    Forum Rimska cesta
    Rimska cesta

    Status: neprijavljen

    Registriran: 03/26/09
    Posts: 848

    Prebiram ostro kritiko izsledkov in dognanj domnevno lažnega znanstvenika Gregg-a Bradna in pri tem se mi nehote porajajo nekatera vprašanja katera je avtor omenjene kritike prezrl iz takih ali drugačnih razlogov.

    Najprej se vprašam v čem in zakaj je bil raziskovalni pristop Darwina bolj znanstven od raziskovalnega pristopa Gregg-a Bradna. Ali obstaja kakšen regularen in afirmiran kriterij za presojo tega vprašanja ki ni preveč obarvan z osebnimi stališči?

    Naslednje vprašanje pa se tiče upoštevanja sedanjega stanja znanosti in tistega iz časov Darwina. Ali ni morda Darwinowa teorija evolucije anahronistična v kolikor jo jemljemo nerevidirano, oziroma nekorelirano s sodobnimi znanstvenimi izsledki, ki zagotovo še niso bili na voljo za časa Darwina ?

    Osebno sicer ne dvomim da je bil Darwin pošten raziskovalec, ki se je držal znanstvenih okvirjev oziroma dogem takratne znanosti. Kakorkoli že nekatere teze njegove evolucionistične teorije so najmanj problematične, ali sporne glede možnosti neovrgljivega dokazovanja. Dodajam da sam sprejemam princip evolucije v določenih aspektih in da jo ne smatram kot antagonizem drugim principom (naprimer kreacionizem, o katerem se itak ne da govoriti v časovno opredeljenih kategorijah).

    In na koncu bom še navrgel svoj pogled na Gregg-ove navedbe. Zdi se da njegove navedbe o prehodu v 6 cikel korespondirajo s teozofsko 6 korensko raso. Teozofska znanost pa za poznavalce ni sporna. Pravzaprav izgleda da (duhovna) izročila različnih narodov in kultur iz različnih zgodovinskih obdobij konvergirajo v približno enake napovedi za sedanje obdobje.

    Nisem slepo prepričan v vse navedbe, ki jih ponuja Gregg Braden vendar tudi ni nobenih objektivnih razlogov vse to apriori zanikati, še manj pa je upravičeno počez blatiti in žaliti tega človeka.


    Profil
    Quote
    Gost: evo
     november 20 2011 19:58   


    če smo že pri evoluciji...

    če se nabere toliko materiala in dokazov ter teorij, da lahko iz tega naredimo 3 sezone serije Ancient Aliens, se mar ne bi vprašali, kaj pa če ni v vsem tem le kanček resnice?

    mislim, če najde kdo kakšno pametno razlago, kako so vrtali milimetrske luknjice dolge par metrov skozi enega izmed najtrših kamnov, naj mi prosim razloži, hvala Smile


    Quote
    Gost: kreacionist
     november 20 2011 20:55   


    Ja, to je pa čisto preprosto odgovorit. So bile Darwinove opice tako razvite preden jih je evolucija pripeljala do stanja da so se spremenile v človeka.


    Quote
    panefin001
     november 21 2011 10:32   
    Forum Rimska cesta
    Rimska cesta

    Status: neprijavljen

    Registriran: 07/06/11
    Posts: 160

    Ko t.i.znanstveni razum poskuša razvozlati nekaj kar je večje od njega, potem nastanejo razne teorije okrog katerih se potem vodijo takšne in drugačne diskusije, dokazovanja čigava je bolj prava...

    Vzrok za to, leži v sami zgradbi tega znanstvenega razuma (kot tudi običajnega).
    Tak razum zmeraj razmišlja in išče odgovore v okviru meja, saj je tudi sam omejen.
    Pomeni, da dalje od svojega nosa ne vidi pa čeprav je ta razdalja lahko navidez zelo velika.
    To nikakor ne pomeni, da razum nima svojega mesta pod soncem.

    V sled tega so vse teorije o teh rečeh le delno pravilne, nikakor pa ne absolutno.

    Ko enkrat razum preneha s svojimi analitičnimi pristopi, merjenji in tehtanji zato ker je uvidel omejenost takih pristopov, potem morebiti vstopi nekaj kar ni omejeno.
    S tem neomejenim, ki nima ne začetka ne konca in ga ne moreš izmeriti, je vse pojasnjeno.

    Do takrat pa uživajmo v delnih teorijah, ki nobena ne ustreza celoti.


    Srečno.

    Mirko


    Profil
    Quote
    MC
     november 23 2011 18:52   
    Forum Rimska cesta
    Rimska cesta

    Status: neprijavljen

    Registriran: 11/11/05
    Posts: 123

    @Yoda


    >> Najprej se vprašam v čem in zakaj je bil raziskovalni pristop Darwina
    >> bolj znanstven od raziskovalnega pristopa Gregg-a Bradna.

    To sem že razložil zgoraj.

    >> Ali obstaja kakšen regularen in afirmiran kriterij za presojo
    >> tega vprašanja ki ni preveč obarvan z osebnimi stališči?

    Obstaja. To je: Ali se Braden poslužuje znanstvenega raziskovanja, katere osnovni namen je odkrivanje in dokazovanje znanstvenih resnic s pomočjo znanstvenih metod. Ali se Gregg Braden poslužuje znanstvenih metod? Povsem jasno je, da ne. (Sklicevanje na znanstvenost, trganje znanstvenih ugotovitev iz konteksta, napačna uporaba dokazov in samooklicevanje za znanstvenika še ni znanost!)

    >> Naslednje vprašanje pa se tiče upoštevanja sedanjega stanja znanosti
    >> in tistega iz časov Darwina. Ali ni morda Darwinowa teorija evolucije
    >> anahronistična v kolikor jo jemljemo nerevidirano, oziroma
    >> nekorelirano s sodobnimi znanstvenimi izsledki,
    >> ki zagotovo še niso bili na voljo za časa Darwina ?

    Ne, prav nasprotno. Če odmislimo nekaj nebistvenih napak, ki so posledica nerazpolaganja z dokazi, ki v Darwinovem času še niso bili na voljo, je njegova teorija še zmeraj presenetljivo sveža.

    >> Osebno sicer ne dvomim da je bil Darwin pošten raziskovalec,
    >> ki se je držal znanstvenih okvirjev oziroma dogem takratne znanosti.

    Dogem takratne znanosti? Če bi se Darwin držal dogem takratne povečini kreacionistične znanosti temelječe na naravni teologiji Williama Paleya, ki ga je sprav imel Darwin celo za vzornika, ne bi nikoli prišel do spoznaj, ki še danes stojijo neprimerno bolj trdno kot množica znanstvenih teorij, ki so se porajale v 20. stoletju.

    >> Kakorkoli že nekatere teze njegove evolucionistične teorije so
    >> najmanj problematične, ali sporne glede možnosti neovrgljivega
    >> dokazovanja.

    Neovrgljivo dokazovanje??? V znanosti ne obstaja nič takega kot neovrgljivo dokazovanje. Darwinova teorija evolucije z naravnim izborom (tudi teorija skupnih prednikov) je bila potrjena z množico dokazov iz različnih področjih znanstvenega raziskovanja in to po kriterijih, ki niso nič manj strožji, kot za mnoge druge – veliko manj »problematizirane« znanstvene teorije.

    >> Dodajam da sam sprejemam princip evolucije v
    >> določenih aspektih in da jo ne smatram kot antagonizem
    >> drugim principom (naprimer kreacionizem, o katerem
    >> se itak ne da govoriti v časovno opredeljenih kategorijah).

    Imaš prav. Teorija evolucije res ne more predstavljati antagonizma kreacionizmu. Teorija evolucije je znanstvena teorija, kreacionizem pa to ni. Tako kot tudi astrologija ne more predstavljati antagonizma astronomiji. Res je tudi, da o kreacionizmu ni mogoče govoriti v časovno opredeljenih kategorijah – čeravno fanatični kreacionisti govorijo tudi o tem, ko začetek sveta postavljajo v obdobje pred 6000 leti in časovno umeščajo tudi vesoljni potop. Sicer pa – o kreacionizmu ni mogoče govoriti, ne samo v časovnih kategorijah, ampak v nikakršnih kategorijah. Dejansko kreacionizem sploh ne ponuja nikakršne razlage, razen zanikanja same teorije evolucije, ki nas pripelje do edine možne razlage, ki je: »hokus-pokus«.

    >> In na koncu bom še navrgel svoj pogled na Gregg-ove navedbe.
    >> Zdi se da njegove navedbe o prehodu v 6 cikel
    >> korespondirajo s teozofsko 6 korensko raso.

    Še ne dokaz več, da gre za popolne nesmisle, ki se (mislim, da ne slučajno) ujemajo z nekimi drugimi popolnimi nesmisli. Šesta korenska rasa, tako kot tudi prvih pet ras, je popolna izmišljotina oziroma konstrukt, za katerega ne obstaja niti en sam relevanten arheološki ali paleontološki dokaz. Obstaja pa neka druga podobnost: Tako kot je soutemeljiteljica teozofije samooklicana mističarka Helena Blavatsky kot sraka kradla iz množice drugih knjig, tako tudi Braden nabira svojo eklektično šaro iz množice virov, ki so bodisi popolne pravljice ali pa v najboljšem primeru nepreverljive špekulacije. In to je teozofija še danes – sinkrezija različnih starih mitov, tradicij, izročil in filozofij.

    >> Teozofska znanost pa za poznavalce ni sporna.

    He, he.. teozofska znanost je oksimoron. Teozofija ima z znanostjo opraviti še manj kot alkimija s kemijo ali astrologija z astronomijo. To pa je praktično nič! Razumem pa, da teozofija za poznavalce ni sporna. Tudi astrologija ni sporna za astrologe, homeopatija ni sporna za homeopate, Koran ni sporen za imame in Ajatole, Sveto pismo pa ni sporno za duhovnike.

    >> Pravzaprav izgleda da (duhovna) izročila različnih narodov in
    >> kultur iz različnih zgodovinskih obdobij konvergirajo v
    >> približno enake napovedi za sedanje obdobje.

    Mi lahko navedeš nekaj konkretnih primerov, seveda takšnih, iz katerih je mogoče jasno (in ne v nekih Nostradamusovskih šifrah) prepoznati današnje dogodke in današnji čas?

    >> Nisem slepo prepričan v vse navedbe, ki jih ponuja
    >> Gregg Braden vendar tudi ni nobenih objektivnih razlogov
    >> vse to apriori zanikati, še manj pa je upravičeno počez blatiti
    >> in žaliti tega človeka.

    Ne morem drugače, ker ta človek žali zdravo pamet, znanstveno metodo in množico znanstvenikov, ki pri raziskovanju ne iščejo bližnjic s pomočjo plagiatov, špekulacij in čustvenega , ampak se poslužujejo znanstvene metode, ki temelji na opravljanju eksperimentov ali na zbiranju konkretnih dokazov.

    p.s.:

    Da je Braden šarlatan, bi lahko vedel, ne da bi prebral eno samo vrstico iz njegovih knjig. Povsem bi zadostovalo, če bi poznal naslove knjig ali CD-jev: »Božja koda«, »Globoka resnica«, »Božanska matrika«, »Starodavna magična molitev«, »Skrivnosti leta 2012«, »Skrivnosti izgubljenega načina molitve«…bog, resnica, magija, molitev, skrivnost…ena sama čista »znanost«, torej. Jaz bi temu rekel znanost šarlatanstva.


    Profil
    Quote
    Gost: GB
     november 23 2011 23:34   



    Znanost se ukvarja z objektivnim dejstvi, duhovnost pa daje prednost subjektivni resnici. Primerjati GB s šarlatanom je izključno subjektivna zadeva, ki nima popolnoma nobene povezave s stvarnostjo njegovih spoznanj. Njegova spoznanja so remek dolgoletnega truda, ki niso zrasla na izkoriščanja bližnjega. Kdorkoli ga ima za šarlatana, ne pozna osnov duhovnega delovanja, ki zahteva visoko stopnjo uvida v bistvo človeka.


    Quote
    Forum generiran v : 40,71 sekundah
    Nov topic Pošlji odgovor



     Časovni okvir je CET. Ura je 03:45

    Običanji topici Običanji topici
    Zaklenjeni topici Zaklenjeni topici
    Prilepljeni topici Prilepljeni topici
    Novosti Novosti
    Prilepljeni topici W/ Novosti Prilepljeni topici W/ Novosti
    Zaklenjeni topici W/ Novosti Zaklenjeni topici W/ Novosti
    Dovoljen ogled postov od gostov 
    Gostje lahko dodajo poste 
    Omogočen celoten HTML 
    Cenzuriranje 




    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2023 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 42,36 seconds