Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah
lahko dobivaš tudi na dom.
Popolna zmeda
Nedavno tega, sem prvič stopil na pozitivke.
V tem relativno kratkem času, sem spoznal, da med ljudmi, ki želijo nekaj ukreniti, vlada več ali manj popolna zmeda.
Vesel sem, da jih je nekaj takih, ki resnično ne pogoltnejo vsega, kar se jim servira v imenu duhovnosti in razvoja.
Je že prav, da vsak za sebe in na svoj način, vrti svoj film, saj je to del demokracije in svoboščin.
In kaj je moje mesto, v poplavi vsega kar se servira? Katero jed naj zaužijem, komu naj se priključim, komu prisluhnem, koga naj posnemam????
Globoko v sebi, sem že davno izstopil iz tega zmedenega cirkusa in se lotil precej težkega dela. Spoznati sam, kaj je v ozadju vse te zmede in zakaj toliko različnih trditev, ko vsaka tridtev ima svoj prav, a svet še zmeraj nadaljuje svojo pot v prepad, je postal moj prvi poklic in izziv.
Kaj sem spoznal?
Spoznal sem veliko tega o sebi samemu. Spoznal sem, da se ločenost dogaja le v svetu misli, čigar sužnji smo, bolj kot si to sploh lahko predstavljamo.
Spoznal sem, da sem nastajal skozi odnose do vsega kar me obkroža in, da se nikakor ne smem opazovati kot ločen del celote. V takem opazovanju notranjega in zunanjega, se je vrtela knjiga, ki je čisti original, knjiga o meni samemu.
Ta knjiga je na momente zelo humoristična in lepa, drugič neverjetno trda in dokaj brezčutna, tretjič zopet izjemno sočustvena...in t.d.
Ni mi bilo bistveno kaj bom listal, lepo ali grdo. Zanimalo me je vse do dna.
Jokal in stokal sem včasih, bil izgubljen in osamljen, obupan pa dokončno nikoli. Moja radovednost, je bila večja od vseh ovir.
Kako sem danes, po nekaj desetletjih raziskovanja?
Vidim, da sem spoznal veliko, veliko zablod, katerim nasedajo množice.
Nikakor nisem osamljen in obupan, tudi nobene duhovne organizacije ne želim ustanoviti, ničemur ne sledim.
V sled tega imam več proste energije in manj sem ločen.
Lepota vsega stvarstva, je sedaj bolj realnost in manj predstava.
Nič nisem dosegel, le odvrgel sem nekaj bremen, ki so mi zamegljevale sliko in onemogočale direkten kontakt, z edinim kar je resnično živo in kar sem s srcem, dušo, telesom in umom, tako zelo pogrešal.
Našel sem svoj dom, od katerega sem tolika leta, bil ločen. Ob tem čutim enako energijo, kot jo ima seme, ko se prebija skozi suho zemljo, na površje.
Tako energijo vidim v vseh ljudeh.
Zakaj je vsi ne aktivirajo, so vprašanja za vsakega posebej.
Vidim le, da tehnike in nove metode vse po vrsti, ne delujejo in ljudem to preprosto želim prenesti.
Ko hodimo npr. po gozdu in vidimo vejo na poti, v kolikor smo človeški in preprosti, bomo to vejo umaknili,da naslednji mimoidoči, ne pade preko nje.
Enim sem lahko zelo všeč, drugim niti malo ne, tretje sploh ne zanimam...
Nobenega pomena za resnico to nima. Ona je takšna kot je, ne oziraje se o predstavah, ki jo o njej imamo.
V tem je njena lepota in zato je ona prosta, vseh pasti tega vesoljnega zmedenca, imenovanega razum, misel.
Skozi spoznavanje delovanja tega sklopa, imenovanega razum (ego, misel...), le ta nima več moči in preneha.
Odpre se novi svet, svežina vsesplošne povezanosti je realnost in ne utopija. Zato ti v nič ni potrebno verjeti, ničemur slediti...
Le v tej energiji ni razdvojenosti, ni zmedenosti in ne sovraštva.
To je največ kar lahko posameznik spozna.
Ven iz zmede ali biti v njej?
Za katero odločitev ste vi?
spoštujem in razumem tvoje mišljenje, izkušanje, doživljenje in bivanje. Vendar to kar si ti spoznal in na način po katerem si prišel do svojih spoznanj in načina bivanja kot ga opisuješ, je tebi lasten. Za mnoge ljudi različne filozofije, tehnike in podobno niti približno niso breme in jim ne zapirajo oči ali jih kakorkoli ovirajo, temveč so zelo dobrodošla pomoč na njihovi osebni življenjski poti. Življenje je tako zelo raznoliko in polno najrazličnejših resnic, ki pa so hkrati tudi laži. Ko je človek prepričan, da je dosegel nekaj absolutnega se krepko moti, kajti Življenje je neskončno in `resnično´ svoboden človek se zaveda, da je vse, prav vse izraz Življenja samega, kakor je tudi on sam Njegov izraz. To pa je izredno težko, saj nam čustva prišepetujejo to, misli spet ono, pa tudi fizično telo ima svoj glas.
Resnična Enost ne izključuje ničesar, niti metod, niti znanja, niti tehnik. Ker pa je Življenje paradoks :-) prebujeni človek, ki sicer ne zanika ničesar, v svoje bitje ne spusti vsega tistega, kar ni v sozvočju z notranjim glasom njegovega duhovnega (ne čustvenega) srca.
Tudi ločenost se ne dogaja samo v svetu misli, temveč je del zemeljske zavesti, katere sestavni del pa ni samo razum. In tudi ego ne ždi zgolj v razumu. Njegov teren je precej večji, kot si lahko predstavljamo;-).
Spoštovani Panefin,
danes ob 20 in 50 je na rtslo 2.program dokumentarna oddaja francoskega bioekološkega novinarja.
Me zanima ali ta tema spada v tvoj videokrog?
Cenjena hetLicht,
navajaš : spoštujem in razumem tvoje mišljenje, izkušanje, doživljenje in bivanje.
Spoštovana hetLicht, nisem izražal svojih mišljenj, ampak spoznanja, ki so veliko več kot le mišljenje, saj v takem stanju, ne govorim iz ločenosti. V kolikor veš o čem govorim, potem dobro veš, da v takem stanju ni laži.
Sama najbolje veš od kod so tvoje navedbe?
So tvoje lastne, ali si jih prebrala, slišala?
So iz stanja zaceljenosti, v katerem ni dvoma in prišepetavanja misli kot navajaš, ali so še zmeraj iz stanja dvojnosti?
Iskren človek si pred tem ne bo zatiskal oči, mar ne?
Dvom je naš največji učitelj.
Počasi se narava umirja in spet bo en čudovit miren večer.
V kolikor mi uspe, bom vrgel oko na oddajo.
Sicer pa se informiram o različnih rečeh, saj s tem nikakor ni nič narobe. Živimo v tem svetu in informacije so del celotnih potreb človeka.
Naši vsakdanji poklici pač zahtevajo to in ono. Kot sem pisal znanje ima svoje mesto.
Res pa je,da zraven takih splošnih reči, mene veliko bolj zanimajo primarne reči, o nas samih.
Uživaj v oddaji in morebiti izmenjava kak pogled, v kolikor bova oba pogledala.
Resnično je zunaj prelep konec dneva... Srkajmo ga s polno žlico.
Panefin, mislim, da nisi dobro razumel, tistega, kar sem napisala. Seveda samo predvidevam, glede na tvoj odgovor. Napisala sem pa to zato, ker si večkart napisal, da pišeš iz stanja `zaceljenosti´. Vendar sem mnenja, da če bi rasnično pisal iz takšnega stanja (še enkrat gre za moja predvidevanje glede na tvoje besede in nikakor ne trdim, da imam prav), potem bi vedel, da ima tudi popolna zmeda, ki jo omenjaš, svoje mesto v Življenju, prav tako pa tudi vse tehnike in metode, ki zate morda res ne delujejo, za mnoge pa zelo.
Drugače se pa z večino tvojih besed strinjam in so mi zelo blizu.
In če si dovolim še eno opazko (ki pa je tudi samo moja osebna percepcija in nikakor ni nujno, da je resnična): tvoje besede mi delujejo nekako mesijansko.
Ampak, malo me je zapeljala vajina debata z osh-koshem in sem pač napisala kaj si mislim. Ta post na forumu mi je dal lepo iztočnico. Morda je bila napaka, kajti enakovredna debata o teh stvareh, ki presegajo besede, skoraj ni mogoča. Razen, če nekdo želi poučevati nekoga drugega- sogovornika.
Naj dodam...zadnji stavek ne leti nate osebno......napišem za vsak primer, kajti besede največkrat vsak razume drugače, kar je logično zaradi narave zavesti v nas vseh.
Vendar sem mnenja, da če bi rasnično pisal iz takšnega stanja (še enkrat gre za moja predvidevanje glede na tvoje besede in nikakor ne trdim, da imam prav), potem bi vedel, da ima tudi popolna zmeda, ki jo omenjaš, svoje mesto v Življenju, prav tako pa tudi vse tehnike in metode, ki zate morda res ne delujejo, za mnoge pa zelo.
Prav simpatično komentiraš in ni se potrebno opravičevati. Nikakor nisi "neulikana" in z ničemer me nisi prizadela.
Priznaš, da se morebiti motiš o izrečenem in tudi to je zelo iskreno.
Glede tvoje opaske, da če tole pišem iz stanja zaceljenosti, bi moral vedeti, da tudi zmeda ima svoje mesto v življenju, pa je že v naslovu mojega članka, tovrstno zavedanje.
Nekaj poplnoma drugega pa je, če podpiram reči, za katere vidim, da zmedo povzročajo.
Mogoče je beseda zmeda nekoliko ponesrečena, ker zmeda v smislu dvoma je zdrava, tukaj pa je govora o poplavi vseh mogočih metod in tehnik, v katerih se človek izgubi in je zmeden katero izbrati.
Dovolil sem si izreči, da vidim kako so vse zgrešene in ne vodijo tja, kamor si človek želi, ampak le v novi krog zmede in zaslepljenosti.
V kolkor to čutiš kot ogrožanje tvojih metod ali načinov, s tem ni nič narobe, saj tiste prave reči ostanejo.
V tem kontekstu je najina debata koristna.
Imam to srečo, da živim v čudoviti pokrajini in sem hvaležen za tak privilegij. Ko mi je kuže lovil grablje, s katerimi sem grabljal travo, se ta prav nič ni zmenil za to kdo ima prav ali ne. Le izražal je svojo igrivost.
Nisem si mogel kaj, ko pa da igro sprejmem.
"Glede tvoje opaske, da če tole pišem iz stanja zaceljenosti, bi moral vedeti, da tudi zmeda ima svoje mesto v življenju, pa je že v naslovu mojega članka, tovrstno zavedanje."
Moja interpretacija je bila napačna. Bi se ti zanjo opravičila, pa so mi že nekoč rekli, da naj se že enkrat neham opravičevati :-). (morda celo upravičeno :-)....)
Drugače pa sama ne uporabljam kakih tehnik ali metod, vidim pa, da mnogim okoli mene zelo koristijo, da se ne izgubijo v tej poplavi zunanjih dražljajev vseh vrst in vzdržujejo svojo pozornost na nečem bolj, naj rečem temu, bolj plemenitem, namesto, da se utapljajo ali v popolni inerciji, norem potrošništvu ali v samozaslepljenosti. Tako, da imava tu očitno različna opažanja.
Mislim da, šele ko človek zares začuti samega sebe oz. svoj notranji prostor, neko svojo jaznost, šele potem je sposoben spustiti vse, tudi najbolj vzvišeno znanje in najbolj subtilne tehnike.
Citirano besedilo od Mirkota:
»Globoko v sebi, sem že davno izstopil iz tega zmedenega cirkusa in se lotil precej težkega dela. Spoznati sam, kaj je v ozadju vse te zmede in zakaj toliko različnih trditev, ko vsaka tridtev ima svoj prav, a svet še zmeraj nadaljuje svojo pot v prepad, je postal moj prvi poklic in izziv.
Kaj sem spoznal?«
Čudovita spoznanja katera nam posreduje Mirko so skupni imenovalec vsega. Za posredovanje je potreben razum ki s posrednikom (črke, besede, besedila...) tvori misel, katero pa mora vsak subjekt interpretirati s svojim razumom. Ko rečemo da je neka slika lepa ne razmišljamo o tem kako jo je slikar naslikal, ampak jo preprosto občudujemo. Ko poslušamo glazbo, ne razmišljamo o notah (Čmrljev let). A razum hoče vedeti kako .
In ravno sedaj ko tole pišem, se dogaja interpretacija in ravno sedaj ko tole berete se dogaja interpretacija. In obe interpretaciji sta omejeni in enako resnični ter pravilni. Zato ni potrebe po sodbi. Dobljeno informacijo preprosto vzamemo na znanje in si širimo obzorje.
Poizkusil bom interpretirati ta veliki nedoumljivi KAKO:
Predstavljajte si zelo (ampak res zelo) veliko ogledalo. Stojite pred njim na neki svoji poziciji v prostoru. Recimo da je vaše zaznavanje odseva le sorazmerno majhen krog, izven katerega se ne da videti. Ta krog ima okvir (s flomastrom narisan krog na ogledalu). Dobite informacijo od nekoga ki stoji nekje blizu vas, in v istem krogu vidi nekaj kar je vam nevidnega in vi vidite nekaj kar je skritega njemu. Objektivnost je samo presek množic subjektivnega. Subjekt je samo sam sebi lahko popolnoma objektiven, če velja , da je v istem času in v isti točki lahko samo en objekt-subjekt. Ob zavedanju tega , ne vstrajamo več na objektivnosti , ampak informacijo brez sodbe povzamemo in glej ga zlomka sedaj vidimo preko okvirja. Če smo radovedni , prisluhnemo še drugim subjektom in z nam novimi informacijami si ponovno razširimo obzorje. In zato z veseljem prisluhnemo tudi tistim ki pred tem ogledalom stojijo zelo daleč od nas , saj vsaka informacija ki se ne ponavlja prispeva k sestavljanki pa čeprav gledamo vsi v en isti krog na ogledalu in smo omejeni z istim okvirjem , a vidimo daleč, daleč preko njega. Kako je pa z zlaganimi , netočnimi informacijami ? Zelo preprosto, saj se v tej veliki sliki pokažejo kot anomalija in jih takoj prepoznamo. Producirajo jih subjekti ali usklajena množica subjektov ki ne zmore pogleda preko okvirja, ali pa si obeta neko korist v množici zmedenih in omejenih . Ko pride do kritične mase ljudi, ki vidijo dovolj daleč preko okvirja, se vsaka manipulacija razblini sama od sebe. Slika je ista ogledalo je isto, interpretacij vsebine znotraj okvirja pa nešteto in vsi imajo prav. Torej KAKO? Z radovednostjo in iskrenim spoštovanjem vsake nove informacije in s tem vsakega subjekta brez sodbe. Če ugotovimo da se nahajamo v anomaliji, lahko na njo vplivamo ali pa zamenjamo okolje. Zemlja je samo ena. Odločitev je vaša a lažja, če vidite preko okvirja.
Čeprav nisem prepričan da mi je interpretacija uspela , sem prepričan da je bil lep poskus.
Predlagam da si zavrtite kakšno lepo glasbo , in pozabite na note. Uživajte
In če si dovolim še eno opazko (ki pa je tudi samo moja osebna percepcija in nikakor ni nujno, da je resnična): tvoje besede mi delujejo nekako mesijansko
Za lahko noč, še odgovor na tvoj občutek, opisan v zgornjem stavku.
Bedseda mesija najbrž pomeni nekoga, ki prinaša odrešitev za svet.
Ljudje so v zgodovini imeli kar nekaj takih, pa se zaradi tega oni sami in svet, niso spremenili na bolje. Zato nimam nobene potrebe biti nekomu nekakšen mesija, na katerega se lahko kdo obesi in vegetira, ne da bi sam kaj ukrenil.
Ne vidim tega razvoja zavesti, ki ga nekateri omenjajo, ampak ravno nasprotno. Čedalje globje tonemo, v globoko brezno.
Pokazati na to, pa za mene ni napačno, temveč je napačno sprenevedati se, da je vse v redu. Sem negativec jaz sam, ali so dejstva tako zelo negativna?
V oddaji o nafti, ki je bila odlična, bi analogno temu, francoski novinar moral biti največji negativec, pa vemo da temu ni tako. On je le opozarjal, na porazna dejstva, ki se jih večina ljudi sploh ne zaveda.
To na svojem področju in na svoj način, počnem tudi jaz. V kolikor sem za koga zaradi tega mesija, je to njegova predstava in ne moja.
Vem pa zelo dobro, da ne poučujem nobenih novih tehnik in nisem izumil še en čudežni "kako", temveč ravno obratno, opozarjam kako je vse to napačno orodje, v spoznavanju sebe.
To so preprosto moja sporočila v razmislek, kot protiteža vsemu kar že obstaja.
Ker vsi imamo pravico do izražanja, je enako tudi z mojim načinom.
Pa naj ne bo le, enopartijski sistem na pozitivkah, temveč demokratičen.
Miren spanec spoštovana hetLicht, osh-kosh, merijen in ostali.
Dragi Fredo,
poskus razlage z ogledalom, je približno ta rdeča nit učenja o sebi.
Ljudje se tako bojimo zapustiti staro majhno dvorišče, da se počutimo zelo ogrožene, v kolikor nam nekdo želi pokazati še kaj drugega.
Toda za radovedne in žejne, ni ovir. Tem njihovo majhno dvorišče ni dovolj.
V širini ni trenja in ni konfliktov, v majnosti in omejenosti pa.
Glede poslušanja glasbe, pa še moj majhen prispevek.
Brez tišine med toni, ni ritma in tudi glasbe ne.
Takšna je vloga tišine v vsem.
NE ZAMUDITE
