Kriteriji in selektivnost pri prestopu iz osnovne šole v želeno srednjo šolo bi vsekakor morala biti odprta in sprejemljiva družbena tema za najširši krog družbeno angažiranih ljudi. Še najmanj je sprejemljivo stališče da je to ozko strokovno vprašanje, ki nima mesta v široki javni in zasebni obravnavi. Koneckoncev smo starši tangirani in naši otroci uporabniki teh domnevno visokosofisticiranih strokovno izbranih in utemeljenih rešitev šolskega sistema.
Ampak izkušnje iz neformalnega razgovora z vodilnim delavcem v šolskem sistemu pokažejo drugačno sliko.

Naj povem svoje laično, toda logično stališče glede ene izmed neusklajenosti, ki je resda morda samo formalno nelogična, morda pa tudi vsebinsko ni najprimernejša. Gre za to da so srednje šole iste vrste pri vpisu različno rangirane, oziroma imajo različno selekcijo pri vpisu.
Vzemimo običajne gimnazije. Selektivni kriterij pri vpisu je določen s točkami, ki jih prinese učenec iz osnovne šole. Točke so za različne gimnazije različne, kar pomeni da so te gimnazije v najsplošnejšem smislu tudi različne.V redu, to je mehanizem regulacije ponudbe in povpraševanja za te gimnazije. Ni nujno da je tudi popolnoma adekvaten mehanizem kvalitete teh gimnazij. Ampak se to morda kar privzame. Dobro.

Gimnazije so torej različne, če ne drugače vsaj na trgu! Ja celo ugledni šolniki tržni mehanizem kar privzamejo kot ekvivalent kvalitativnega pedagoškega mehanizma. Kam smo prišli ? Ampak ta tržno – pedagoški mehanizem vpisne selekcije v srednje šole bi še bil do neke mere sprejemljiv če ne bi bilo tu popolne neusklajenosti s sistemom dodeljenih točk na zaključku osnovne šole! Namreč zadostuje poštevanka do 3 da sklepamo po analogiji na srednje šole da tudi osnovne šole potemtakem pač ne morejo biti čisto enake. In če je temu tako potem točke dobljene na različnih osnovnih šolah ne morejo biti med sabo ekvivalentne.
To pa poenostavljeno povedano pomeni da šolarji nimajo pravega merila svojih možnosti na določeni srednji šoli imajo samo kvoto točk, ki jim je formalno potreben in zadosten pogoj za vpis na določene srednje šole za določene druge pa ne.

V kolikor se motim mi naj kakšen umirjen in uravnoteženo nepristranski pedagoški strokovnjak ki bi se čutil izzvanega razloži mehanizem, ki zagotavlja ekvivalenco točk v različnih osnovnih šolah. Priznam da me je na to neusklajenost v debati opozoril kolega, ki tudi ni iz pedagoške stroke. In noben od naju glede tega točkovanja tudi ni osebno prizadet zaradi vpisa lastnih otrok. Torej sva popolnoma nepristranska opazovalca, ki samo logično razmišljata. Vseeno pa sem doživel da me je vodstvena oseba iz pedagoških krogov nadrla in mi »ponudila dežnik« ko sem skušal o tem vprašanju razpravljati kot nepristranski družbeno angažiran sogovornik (bilo pa je jasno toda megleno…).

Še enkrat bom poudaril svoje mnenje da taka vprašanja ne bi smela biti domena ekskluzivnih zaprtih strokovnih krogov, ki potem ponujajo svoje storitve po ključu vzemi ali pusti. Ne bom se skliceval na davkoplačevalske argumente pač pa na to da je izobraževanje še kako pomembna skupna javna dobrina. Smatram za nesprejemljivo tako ravnanje in stališče kateregakoli šolnika, ki rezultira in se kaže v nekakšni strokovni introvertnosti, zagledanosti vase, samozadostnosti, nedotakljivosti, vzvišenosti tako posameznih pedagoških delavcev, kot tudi sistema.

Srednje šole so glede na ponudbo izobraževanja že kar nekaj let v razponu. Ni vseeno za katero gimnazijo kandidiraš, saj se med sabo razlikujejo tudi po zahtevnosti znanja. Pomeni, da je potrebno ekvivalenco iskati predvsem v znanju. Srbske privatne šole vključujejo že v osnovni šoli več tujih jezikov, da o privatnih gimnazijah ne govorimo. Če se ponaša »balkan express« s tako »vzvišenim« asortimanom izobraževanja, potem je potrebno vedeti, da je potrebno srednješolsko ekvivalenco izključiti že v samem startu. Ko postane znanje koherento z žepom, je vprašanje logike nesmiselno. Elitizirani estradi je pisana na kožo.

V šentflorjanski dolini so bili, so in bodo vedno trije glavn: fajmošter, dohtar in gospod učitelj. Tu tradicionalno, zgodovinsko in znanstveno presegamo sodoben tržni sistem in smo v večnem kvazi podeželskem zaprtem sistemu. Dogma o vzvišeni odlikovanosti omenjenih treh elit večno emanira iz njih samih in tako ustvarja to nesmrtno idilo tukajšnjega življa.