Lp!

Na vsake toliko časa meditiram pa se mi že takoj naslednji dan pojavi problem, sprva se počutim bolj energičen bolj tukaj in zdaj, naslednji dan pa sem tesnoben in kar ne upam ponovno meditirati saj se mi zdi da bi se vse to še pojačalo. Je to normalno? V čem bi lahko bil problem?

Ln.

imamo veliko vrst meditacij,
recimo mantre z vibracijo običajno delujejo na možgansko skorjo
in nas lahko v času meditacije pomirijo in spravijo v dober občutek,
a imajo lahko tudi stranske učinke, ki se pokažejo šele kasneje,
poznam nekaj primerov sledilcev Hare Krišna, ki so bili hospitalizirani na psihiatriji,
ker so bodisi preveč, ali pa narobe mantrali.
Druge vrste meditacije, ki pa izhajajo iz srca pa nas lahko osvobajajo strahov,
ker se na srce lahko priklopimo v trenutku, ko je to najbolj potrebno.
Moj nasvet izberi kako drugo meditacijo, tako, ki ne vsebuje kakega ponavljanja in nima vpliva na možgansko skorjo, če pa tako meditacijo že prakticiraš, pa je možno, da tak sistem enostavno ni zate.
Recimo psihiatri psihično motenim osebam absolutno ne priporočajo meditacije.
Za njih je bolj priporočljivo, da se sproščajo z rekreacijo.

"...recimo mantre z vibracijo običajno delujejo na možgansko skorjo..."

stojči, bi lahko bolj natančno opisal in predstavil: kaj je možganska skorja? njene funkcije?
na kak način, kaj in kako deluje na možgansko skorjo? itd.

ok, za začetek to:

http://icarus.dzs.si/biomreze/bio_05.htm

Glede tesnobnega občutka po meditaciji ta nastaja zaradi negativnih entitet, ki se pritisnejo na povprečju bolj bleščečo avro, saj je tedaj v njej več eterične duhovne energije. To energijo potrebujejo te entitete, ki so ujete v "ravni" in niso odšle s sveta po fizični smrti.
To je mal nenavaden odgovor, ampak zdaj je kakor je. Viška moči ni in v tebi, Ale, je zdajle strah imeti višek moči. Oprosti, to je po meni kot životarjenje in zastoj na Poti.
Po drugi strani pa je tvoja metoda meditacije takšna, da si opustil "zaščito" oz. niti je ni. Katera je metoda meditacije, ki jo izvajaš, Ale? Moramo vedeti, da mnoge meditacije spremenijo raven vibriranja subtilnih teles in vsaj senzibilni ljudje to lahko opazijo kot notranji žar ali pa neposredneje s tretjim očesom.

Kakorkoli za duhovno rast pa je potrebno notranje umirjanje telesa in uma, da sploh pride do izraza dušna raven. Ta je prevečkrat zatajena pa čeprav daje glavno energijo razlicnim slojem našeg telesa (mentalni, astralni in fizični). Ni le življenjska energija, ki nas poganja, v hrani, vodi ali luftu - te so sekundarnega pomena - ampak glavna energija pride preko duše, ko počivamo v spanju ali pa v primerni meditaciji. Niti ni vir moči ali dobivanja energije v tehnikah dihanja, mantrah. Oprostite, to je tek mali vrtec za odpiranje k dušni energiji.

Ah ja, pridem na to stran po nekaj letih in vidim da se nič spremeni. Človeka, ki je že tako malo tesnoben zaradi meditacije, mu dodate še nekaj več umske navlake, da bo "ubožca" le še bolj zaposlilo ter bo videl strahove v nekih "entitetah" itd. ?

@stojci - če si ponavljaš mantro si 100% na poti do kakšne hospitalizacije na psihiatriji saj s tem nikoli ne presegaš misli, temveč hodiš nazaj po poti evolucije do primata. Mantre - zanimiva stvar - ponavljanje le ene besede ali teksta z namenom, da druge misli ne bi vdirale - prišle na plan, a to je tako naravna stvar in s tem ko si ponavljaš nekaj drugega, takoj zanikaš obstoj drugega, ki hoče le v naravnem procesu oditi, tako kot odide in se spremeni vse okoli nas - s tem ko "gledaš stran" od misli na katere bi moral biti pozoren, avtomatsko potlačuješ. Tako da, na dolgi rok, kjer nekdo intenzivno uporablja mantre, kot zgoraj omenjeni ubogi krišnevci se znajo zgoditi te stvari, seveda. Namen meditacije tistemu ki stopa po duhovni, notranji poti in je ne uporablja kot pripomoček v nekem segmentu življenja (šport, sprostitev - vizualizacijske tehnike) je preseganje misli, ne pa še večje istovetenje z njo.

@Spirit - poglej, mogoče imaš prav, mogoče ne, težko je biti objektiven ob tem kar si napisal in govoriti o nekih entitetah je malce nesmiselno v tem primeru, se ti ne zdi ? Zakaj ne bi obrnili fokusa na tiste stvari, ki jih Ale zaznava - in to so tesnobne misli ki nikoli niso ugledale luči zavesti ter so bile potisnjene vstran. Če govoriš o nekih entitetah katerih obstoj težko dokažemo z osnovnimi čuti (in te pahnejo le vstran od "tukajinzdaj" saj iščeš nekaj zunanjega, da obrazložiš notranji nemir), dodajaš le strah tam kjer ni potrebe. Sam sem imel podobno vprašanje kar nekaj let nazaj in vem da če bi mi nekdo začel govoriti, da so neke nevidne entitete katerih ne vidim, ne vem kako se jih razrešiti, bi postal le še bolj tesnoben. Ravno tako o zaščitah, glej, ne rečem, tisti ki jih uporablja in mu pomagajo, lepo. Samo nihče me pa ne more prepričati da je to kaj drugega kot lastni umski obrambni vzorec, kajti tu ščitiš le um pred .. umom ? Malce navzkrižno. Navzkrižja uma pa pripeljelo do novih tesnob na dolgi rok

Ale, težave ki jih opisuješ so čisto NORMALNE, prosim in s teboj je vse OK, gre se le da nekatere stvari v svoji notranjosti, na katere nisi bil pozoren saj se nisi ukvarjal s tem poprej ali doživel kakšne življenjske situacije ki bi te pripeljala do soočanja s tem, kar je globoko v tebi (nekdo bi lahko rekel podzavest, nekdo kaj drugega). Ozaveščanje je naravno, je del procesa, ravno tako kot je neozaveščenost, a neozaveščenost je umetna, umska. Gre za vsebine, ki se nalagajo znotraj in hočejo privreti na plan in oditi. Resnično - to je vse proces. Tesnoba pa tu nastane ker se:

a.) ne strinjamo s temi vsebinami (mislimi) in jih hočemo ukrojiti po svoje
b.) nočemo doživljati teh občutkov (in jih po novi poti potisnemo navzdol, tokrat z malo več energije, kar pomeni da bo nekoč zopet privrelo na plan z močnejšim "trkanjem po vratih" zavesti, saj hočejo le oditi. Tudi mi, ko gostimo goste v našem domu pustimo da odidejo ko si tega žele in jih ne zadržujemo)

Še tega bi se našlo .. a naj bo to dovolj zaenkrat.

To je le splošni opis, za vse ostalo se je treba prilagoditi posamezniku, okoliščinam, potrebam.. kajti stvari kot so tesnobe se razrešuje iz večih zornih kotov.

Zatorej še en splošni napotek glede meditacije:

Najdi si sebi primerno, a priporočam da ohraniš stvari preproste. Ne padaj na "zahtevne meditacijske tehnike" ker v večini primerov vidiš, da tisto zahtevnost doda le um ki se vmeša s svojo zmešnjavo zraven.

Nekaj v smislu meditacije s štetjem vdihov / izdihov bi bilo za začetek čisto super. Na internetu imaš veliko tega, ki si lahko pogledaš. Če ne pa poskusi iti na kakšen tečaj meditacije, morda kakšen uvod zen-a po možnosti.

Naj nikakršna stvar v tvojem življenju ne izstopa. Malo rekreacije, malo meditacije, dela, odnosov.. tako postaneš kompleten in umirjen, osrediščen. Tisto naprej, če je sploh kaj, pa raziskuješ potem sam. Tokrat - brez tesnob.

Pa vse lepo na poti!

Morda le še to:

Če hočeš nadalje raziskovati, zate priporočam kakšno knjigo avtorja:

Eckhart Tolle: Zdaj! (The Power of Now)
Osho: Knjiga o niču

Morda tudi kakšne osnove meditacij in stvari povezane s tem ne bi bile slabe, če kdaj v prihodnosti obiščeš tečaj osnov meditacije (osebno bi priporočal če si kje blizu Ljubljane zen srečanja in delavnice, učenje je zelo prizemljeno in smiselno če smem temu tako reči - pogooglaj malce pa bo)

lp

Pogovor o entitetah je lahko res zavajajoč in "tesnoben" za neizkušene o tem. Eno je navajanje prisotnosti o entitetah preko ideje, pisanja drugih, a drugo pa jih "videti" in jih sprejeti, take kot so - v vsej mnogoternosti in razsežnosti. Prisotnost entitet okrog nas je nekaj običajnega, z njimi živimo pa če je nam to všeč ali ne in smo bolj ali manj v interakciji z njimi. To dogajanje se dogaja v miselni sferi, preko uma in s tem emocij. Vprašanje popolne zavestnosti, o čemer je poudaril gogi, pa je ravno zavedanje celotnega lastnega bitja - povezanosti duše z Izvorom življenjske moči, uma in vseh plasti bitja. Kdor bi bil zavesten vsega samega, ta bi potem vedel, kaj mu odvzema energijo, oziroma kaj je vplivalo nanj.
Žal duhovnost ni v mentalni rekreaciji, biti zgolj fajn in cool. Zgolj v lažni predstavi biti tukaj in zdaj, ako niste zavestni samega sebe v celoti, še posebej do ravni duše. Ko govorim o ravni duše, zame se od tu pričenja duhovnost. Bistvo je navadnim očem skrito. Ko pa smo sami in sedimo v meditaciji, pa naj bi bili v miru z mislimi, v tišini brez skrbi, ohranjamo zavest na sebi in povečujemo energijo. Meditacija je nekaj najenostavneje, lažje kot gledati TV al pa ne, če so misli nemirne in telo nevajeno sedeti pri miru. Obstaja mnogo načinov meditacij, ki držijo pozornost osrediščeno in s tem misli umirjene ali celo za dosego brezmiselnega stanja (z manj ali več prakse!). Mnogim začetnikom je težko začeti z meditacijo predvsem zaradi kaosa misli, zate se ne morejo osredotočiti. V sebi lahko imajo preveč skrbi, prisluhov, vtisov pri odnosih z drugimi, nerazrešenih problemov, .... o vsem čemer se najbolj umsko ukvarjajo. Meditacija je lahko izhod iz tega kaotičnega miselnega dogajanja. Sproti lahko v sebi razrešiš napetosti in problemi so jasnejši, sicer gre vse v nezavednost, v podzavest. Tu je šele lahko pravcata miselna zaloga in iz te miselne zaloge (dobre ali slabe, vseeno!) v podzavesti se potem začne zgodba z entitetami. Biti v takšnem stanju zavestnosti, tukaj in zdaj, pa je za večino ljudi ideal, kajti to bi pomenilo tudi stanje razčiščene podzavesti in še polno zavedanje sebe na vseh nivojih. Morda pa imajo nekateri le občutek tega tukaj in zdaj, da se jim dogaja točno to kar v danem trenutku potrebujejo. Da, njim gre lahko vse kot namazano, kot da bi se jim vse serviralo. Bodo morda rekli, da je vse v usklajeni interakciji, vse brezhibno sodeluje in je usklajeno. Lepo, vendar tu vprašanje: kako je to sploh mogoče pri nekaterih, a drugi pa imajo probleme? Šele vpogled v subtilno raven stvarstva nam lahko da odgovor, kaj se dogaja kar je navadnim očem skrito. Duhovnost je zelo široko in globoko polje Znanja, knjige te tega ne morejo naučiti, le ustrezna praksa meditacije in etičnega živjenja te temu približajo. Meditacija brez zaščite z mantro in brez duhovne pomoči? Oprostite, daleč se tako ne pride na Pot samospoznanja kot duše. Malo se zasvetiš in to je vse, potem pa te "oberejo". Če nekdo to izkusi večkrat, potem že ve da je tako. Nekateri pa imajo takooo močan mental, pa tega ne začuti s tesnobo, morda odreagirajo z jezo. Ampak v duhovnosti se naučiš potrpljenja in vztrajnosti - ne odnehati, če "padeš" ali so te "okradli". Ako orodje (metoda) ni uspešna, potem ga zamenjaš in to preizkusiš. Ako je v takšni osebi res odločnost, potem postane iskalec Poti za izhod iz te nevidne kletke življenja. Nekega dne pa najdeš metodo in nauk, ki morda res obeta samospoznanje sebe kot duše in s tem stik z najvišjo raven zavesti. Tedaj se začenja resnična duhovnost samospoznanja duše, ki ni zapisana v knjigah, je le praksa meditacije in etičnega življenja.

To zgoraj je kot kratek esej in ni polemiziranje v posameznih točkah (entitete, metode meditacije, zavest, ....). Za to se vsak treba znati opazovati in ne presojati vnaprej. Nekateri imajo mnenje o tem in onem le zato, ker so tako rekle druge cenjene osebe oz. avtoritete. Oprostite, bolje je prej razviti opazovanje in razločevanje, potem preizkusiti in nato podati mnenje. Dovolj bo!

LP!

Edini problem ki ga vidim je ta, da po nepotrebnem skrbiš Ale.
Saj si prenehal z meditacijo, ker ni bil dober občutek in to je najpomembnejše.
Tvoj občutek je tvoj merodajni učitelj. Splača se mu zaupati, kar pa očitno že počneš.

Če boš pa še preskočil vsa nakladanja o meditaciji, entitetah in ostalem kar so si posamezniki tule dali duška, (enemu začetniku se da marsikaj naložit in prodat)
bo pa sploh ok.