Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah
lahko dobivaš tudi na dom.
Manitu svečeniki vedeti in znati odstraniti oblak z neba, tudi vrteti na ta način zvezdica iz javorov list. Tako tudi nastati Ragtime od Javorov list.
Vinetou sedaj tukaj povedati kako Manitu svečeniki to početi.
Oni gledati oblak in tako biti brez misli. Kadar človek misliti, Manitu biti odsoten.
Manitu svečeniki biti eno z pogled na oblak, ali zvezdica in zato oni biti brez misli.
In njihov pogled vsebovati namen razbliniti oblak, ali vrteti zvezdica. Oni videti nebo brez oblak in vrteti zvezdica.
Oni ne biti tisti, ki razbliniti oblak. Samo njihov pogled imeti taka namera.
Oblak razbliniti Manitu, ko svečeniki biti brez misli in gledati nebo brez oblak.
Svečeniki na isti način tudi zdraviti, tako da Manitu zdraviti tisti človek, ki priti k svečenik.
Bravo, Priča-Vinetou,
Jaz sicer Manituju pravim Zmaj in sem nekaj na to temo že pisal v neki drugi temi. Sicer pa ime ni pomembno ... gre za opazovalca in v isti "osebi" kreatorja. Oseba je v narekovajih, ker ne gre za osebo ampak čisto Zavest, povezano z "voljo" - "namenom", skratka ne z umom, kot si že ti navedel. Volja in namen sta spet samo besedi ... ampak to je pač problem komunikacije v dualnem svetu ... tisto, kar se dogaja z oblakom ali javorjevo zvezdico, pa se gogaja v "svetu Enosti" in se zgolj zrcali v "svet Dvojnosti" ...
Astronom dobro dopolniti opis kaj se dogajati s svečeniki. Vinetou biti vesel, da Astronom razumeti bistvo glede Manitu.
Gost: Dru%9Atvo+MFE
junij 28 2013 19:46
Dobro napisano v prispodobah, pa tudi Astronomova dopolnitev. Lahko si samo mislimo kaj bi na ta način zmogla kolektivna zavest, recimo z modro izbrano ključno namero. Za dobrobit človeštva, ne za njegovo samouničevanje. A kaže da za sedaj ni interesa za dobronamerno uporabo te 'tehnologije'.
Problem ključne "skupinske namere" vidim v tem, da prihaja po definiciji iz sveta dvojnosti, torej uma. Most med svetovoma Dvojnosti in Enosti je seveda Zavest - ki pa se v svetu dvojnosti zrcali skozi nešteto individuumov, ki so vsak svet zase in vsek ima svoj pogled na to, kaj naj bi predstavljalo "klučno namero".... Preseči ta most pa bi lahko šteli med vrhunce udejanjene modrosti ... skrarka "projekt človeštva". Morda je prav to, k čemur moramo stremeti.
"Most" do Enosti, Manituja ali Zmaja, ali karkoli že je čista Zavest, predstavlja stanje popolne odsotnosti Uma oziroma popolne umiritve Uma - Tišina - Vakuum. Kajti le v čistem Vakuumu se kreacija lahko zgodi. Namen zgubi pomen - je le opazovalec in opazovano ... in opazovano postane opazovalec, ki je opazovan in hkrati kreacija samega Sebe ... vzrok in posledica se zlijeta v eno in isto točko - ni več možno reči, kaj je čemu vzrok ... je le delovanje, opazovanje, delovanje, opazovanje - v istem trenutku ... in ta je sedanjost - ta tenka, tenka meja med preteklostjo in prihodnostjo, med vzrokom in posledico ... in prav v tisti točki neskončnih možnosti in najmanjše gostote - je možno prav vse - tu je Manitu, tu je Zmaj - ki ga je le potrebno vpreči - je kot športni avto ali letalo, ki se v popolnosti prilega in treba je le še pritisniti na plin ... Aaah .... in ne le oblaki, še kaj drugega bo podleglo naši volji ... Volja pa je v osnovi pozitivna ... Samo biti moramo to, kar smo ... Se poslušati, se opazovati, se spoznati. Tu ni receptov, ki nam bi jih lahko napisali drugi. Sebe lahko spoznamo samo sami. In to tako, da "zajahamo svojega Zmaja". Nihče drug tega ne more storiti namesto nas ....
Lepo napisano. V bistvu si s svojimi besedami približno in delno zadel opis stanja HINEANI, kolikor je meni poznano. In nekaj sem o tem pisal v članku o samurayih in dezerterjih. Dejansko pa je to stanje precej težko opisljivo, ampak vsak poskus približanja tega čudovitega doživetja ljudem je dobrodošel.
Domnevam da lahko nekaj podobnega doživimo tudi na osnovi milosti odpuščanja sebi in drugim, če nam je to darilo dano in kateremu sledi katarza. To seveda ni tehnika za dosego HINEANI, ampak darilo našega višjega jaza.
Volja, namera, želja…napor…, so vse sestavni deli dualnega delovanja omejenega razuma, pa če imajo pozitiven ali negativen naboj.
Mnogi imajo predstavo, da bodo skozi take omejene pristope prišli do nekakšne »čiste zavesti« ali stanja enosti.
Toda rezultati takih pristopov in takih predstav, bodo še naprej nova in nova razočaranja oziroma nadaljnje samoprevare.
Ko človek to popolnoma uvidi opusti voljo, namero, željo, napor…, kot neustrezna orodja do stanja enosti.
To kar ostane je »čista zavest«, ali bolje rečeno stanje enosti.
Ko je stanje enosti enkrat dejansko prisotno, potem ni nikogar več, ki bi sploh želel vplivati na karkoli, saj je vse kar je in kar se dogaja, v najlepšem redu samo po sebi.
Zvezde so zvezde in oblak je oblak.
Biti eno s tem, je tista sreča po kateri človek tako hrepeni.
To je ljubezen, ki nima ne začetka, ne konca, ki je v vsem in vse je v njej.
Dejanja izhajajoča iz tega stanja, so usklajena s celoto in so popolnoma nekaj drugega, kot dejanja izhajajoča iz stanja dualnega (volje, napora...,).
Potem je naenkrat vse en sam čudež, in po "novih čudežih" sploh ni potrebe.
Edina sprememba, ki se je morala zgoditi, je sprememba samega sebe, oziroma osvoboditev od silnih predstav, kako se do tega stanja enosti pride in kaj to stanje je.
Vinetou videti ogromna široka reka. Sredi reka biti majhni otočki in reka jih počasi manjšati, dokler se oni popolnoma ne razkrojiti v reka. Otočki biti nekaterim znani kot cikloidna obratovalnica, ki imeti posadka en človek. Karl May pa to najbrž imenovati ' muslauf ambulanta'. Edina znana lastnost od tak otok biti ta, da posadka 1 človek ne biti v korelacija z karkoli niti s sabo in ta človek ne poznati reka okoli njegov otoček. Vendar on poskušati razlagati reka, ki jo ne poznati. On morda vedeti da reka biti mokra, ne pa poznati njena različna stanja in globina ter širina. On reka primerjati z njegov otoček, ki počasi erodirati. In to biti ljubezen od reka. In ne biti jasno kaj ljubiti tista človek na otok, kajti on ločevati njegov otok od reka. In konec ta dualnost nastopiti šele ko njegov otok čisto erodirati v reka in to biti potem enovita reka. In nekatera človek se voziti v čolni preko reka, ampak tista človek na otok ne ljubiti čolni in nikoli se ne voziti po reka. Najbrž se v resnici zelo bati reka okoli njegov otok.
»In konec ta dualnost nastopiti šele ko njegov otok čisto erodirati v reka in to biti potem enovita reka. In nekatera človek se voziti v čolni preko reka, ampak tista človek na otok ne ljubiti čolni in nikoli se ne voziti po reka. Najbrž se v resnici zelo bati reka okoli njegov otok.«
Potem še reka ponikne pod zemljo, in se zlije v širno morje.
Se reka morja boji?
Kaj pa pomeni ta reka in to morje, v morju vesoljnega življenja?
Je kje sploh konec tega zlivanja manjšega v večje?
Kaj je sploh manjše in kaj večje, ter kaj se v kaj zliva?
V enosti je potoček lahko potoček, reka je lahko le reka…,morje je lahko morje…
To kar je vse povezujoče nima nobenih pogojev.
To vseobsegajoče ljubi brezpogojno in otok in reko, zemljo in morje, tebe in mene…, saj od ničesar ni ločeno.
Ta čudež je ljubezen, ki je za vse večne čase nedosegljiva vsem intelektualnim špekulacijam.
Ta čudež se pojavi, ko intelekt povsem utihne.
Kako odrešujoče je to dejstvo.