Sanja Kranjc: Odnos kot afirmacija zakaj afirmacije ne delujejo (za vse)?
Veliki motivacijski guruji velikokrat v govorih poudarjajo pomen afirmacij. Da če si nekaj želimo spremeniti - osebnostne lastnosti, partnerja, službo ... - se je samo treba osredotočiti na to, kaj bi radi bili ali imeli in si to kot trditev (afirmacijo) ponavljati vsak dan v sedanjiku, kot da smo to že pridobili. A problem se pojavi, ker te afirmacije delujejo samo na zavedni ravni.
To, kakšno mnenje imamo o sebi in kaj nam v življenju pripada, pa imamo zapisano ravno na nezavedni ravni v implicitnem spominu. V spominu, ki se nam izoblikuje v zgodnjem otroštvu z izkušnjami, ki jih dobimo s primarnimi skrbniki. Če se torej občutki in prepričanja na nezavedni ravni ne ujemajo s tem, kar si prek afirmacij govorimo, si lahko naredimo tudi škodo. Primarni odnosi so tako zelo pomembni, da nam v naših možganih pustijo trditve, afirmacije, ki si jih, ne da bi se tega zavedali, govorimo prav vsak dan.
Sanja Kranjc je magistrica zakonskih in družinskih študij - terapevtska smer, študentka 2. letnika doktorskega študija zakonske in družinske terapije ter v procesu izobraževanja za zakonsko in družinsko terapevtko. Izobraževala se je na področju različnih zasvojenosti, na katerem še vedno deluje kot prostovoljka, za svoj doktorat pa raziskuje odhod žensk iz zlorabljajočega partnerskega odnosa. Poleg tega je tudi NLP
coach in NLP
learning coach. V okviru svojega zavoda Amasia se posveča predvsem ženskam. Izjemno rada hodi v gore, saj ima tam občutek notranjega miru in povezanosti s svojim notranjim bistvom.