NE ZAMUDITE  


 Rubrike  

 Zanimivo  


 Bodi obveščen ? 

Sončna Pošta:
Brezplačne pozitivne novice, članke, zgodbe, recepte, informacije o zaposlitvah, razpisih in obvestila o seminarjih ter delavnicah lahko dobivaš tudi na dom.


Vpiši se ali pošlji email na: info@pozitivke.net.
Sončno pošto tedensko na dom dobiva okoli 2.500 bralcev.


 Ne spreglejte  


 SVET POEZIJE  

Klikni sliko za vstop v svet poezije.


 Aktualno  


 Mesečni koledar  
Dogodki te strani

petek 29-mar
  • VegaFriday v Piranu

  • nedelja 31-mar
  • Razširjeni vid

  • ponedeljek 01-apr
  • Spekter. 70 let Zbirke UGM

  • sreda 03-apr
  • 22. PRO PR konferenca: vodenje v komunikaciji
  • Znebite se svojih starih telefonov in tablic
  • Med naravo in kulturo

  • sobota 06-apr
  • Veganski golaž na Čistilni akciji ČS Polje

  • nedelja 07-apr
  • Polna luna

  • sreda 10-apr
  • Človek in čas

  • petek 12-apr
  • Mikis Theodorakis: Grk Zorba

  • nedelja 14-apr
  • Razširjeni vid

  • sreda 17-apr
  • Znanja in veščine za uspešno vodenje prostovoljcev
  • Razstava interspace

  • petek 19-apr
  • Ingmar Bergman: Prizori iz zakonskega življenja

  • sobota 20-apr
  • Plečnikova Lectarija

  • sreda 24-apr
  • Zoh Amba »Bhakti«

  •   Več o dogodkih  
    Preglej vse dogodke v tem letu


    Zimske impresije   
    sobota, 3. februar 2018 @ 05:02 CET
    Uporabnik: Pozitivke

    Bilo je zelo mrzlo. Bil je eden izmed tistih dni, ki ti brez zadržkov razodane, kako majhen zares si. Bilo je, kakor da bi dan sam zmrzoval in kakor da so se vsa običajna gibanja narave, od najvišjih pa do najnižjih kraljestev, poslovila v beli tišini in se potopila v svoje prijetne, tople sobane na skodelico vročega čaja. Kroženje Zemlje in zimsko sonce se za to nista kaj prida zmenila.

    Zaradi lahnega vetrca so se morali tudi najbolj pogumni napraviti v nekaj neobičajnega, kar je na ulici ustvarjalo občutek komaj opaznega nelagodja in neprijetnosti. Zaradi tega so se ljudje en drugega izogibali in se delali, kakor da se med seboj ne poznajo, kar je bilo nadvse smešno. Vendar je bilo tako preklemano mraz, da se človek niti nasmehniti ni mogel, če pa se že je, se je moral kaj hitro spet zresniti, če ni želel, da mu odpade nos ali ušesa, pa naj si je imel še tako debelo smučarsko kapo iz čiste volne, poveznjeno globoko čez oči.

    Ulica je bila prazna, vendar ne popolnoma. Mlad fant je zazrto gledal v eno izmed tistih velikih izložb z izjemnim izborom računalniških igric. Mraz ga očitno ni motil, čeprav so bila njegova lica živordeča kot jagodni sladoled. Njegova pokončna drža, s popolno koncentracijo na resnem obrazu, je spominjala na otroštvo in lumparije, ki smo jih ušpičili. Desetletnik, v globoki kontemplaciji, se ni in ni mogel odločiti, katera igrica je vredna njegove žepnine in še vedno ni bil povsem prepričan, kateri hudobin na CD-ovitkih se zdi najzlobnejši in sploh strašen in grozen. Odločitev je morala biti težka, vendar se ni bilo za bati, da bi bila napačna.
               
    Na drugi strani ceste, na poti proti trgu, je majhen pes nadležno lajal ob zaprtih vratih, vendar se ga ni nikomur ljubilo spustiti noter. Verjetno se je izgubil na poti domov s sprehoda s svojim gospodarjem in kazen je morala biti. Majhno, koščeno stvarco je tako zeblo, da se je tresla kot šiba na vodi in zdelo se je, da bo naslednji hip odrevenela in se spremenila v ljubek kipec do prvih otoplitev. Potem so se kar naenkrat odprla vrata in pes je hitro smuknil v naročje debele, ljubeče gospe, ki je kar zarjovela od navdušenja: "Kje si pa hodu, pa pousod sm te iskala, jaaaaja pejt k men, pejt no k men no, jaaa asimojjaaa..."
               
    Ko je šel človek na poti domov preko mosta, se je ustavil in se zagledal v reko, ki se je vila pod njim. Preprosto zrl je vanjo, prelepo v njeni globoki zeleni barvi, na površini spokojnega rečnega toka. Počasi se ga je njena mogočna umirjenost dotaknila in ju povezala v brezimno globoko sožitje. Njegov pogled se je izgubljal v njenih globinah in globine so mu spregovorile. Brez vprašanj in brez odgovorov sta vedela, da prisluškujeta isti tihi govorici. In bila je Lepota. Mrak se je hitro spuščal, in v nosnice se je naselil sladek vonj po domačem medu, ki se je doma že topil v skodelici vročega čaja.

    Temačni mestni park je bil seveda brez žive duše - vendar ni bilo vse tiho. Res, da se ni slišalo nobenega skrivnostnega šepetanja, šelestenja vetra ali zadušenega ukanja - pa vseeno ni bilo vse popolnoma tiho. Nekaj v visokih krošnjah in ostrem zraku je svarilo pred prihajajočim snežnim viharjem in njegovimi ledeno mrzlimi jutri. Zračna gornja jasa se je zdela kot srednjeveško bojišče, ki željno, a potrpežljivo čaka na elegantno, mojstrsko mečevanje med ljubosumnim in ponosnim. Podzemeljska kraljestva zapeljivih siren, nerodnih škratov in nagajivih gnomov so se predramila in zagospodovala človeškim sanjam za nekaj ur prijetnega spanca. Mehka, srebrnkasta megla se je začela dvigati in tako postopoma zasenčila vso deželo in z njo vred zabrisala še zadnje zimske impresije. Kroženje zemlje in polna luna se za to nista kaj prida zmenila.

    Peter Lah                               

    Vir: www.cdk.si/soutripanje

      
     
    | More




    Sorodne povezave
  • www.cdk.si/soutripanje
  • Več od avtorja Pozitivke
  • Več s področja * Zgodbe iz sebe

  • Dodatne možnosti
  • Pošlji članek prijatelju po e-pošti
  • Za tisk prijazna stran
  • Slabovidnim prijazna stran

  • Zimske impresije | 1 komentarjev. | Nov uporabnik
     

    Za komentarje so odgovorni njihovi avtorji. Avtorji spletne strani na komentarje obiskovalcev nimamo nobenega vpliva.


    Zimske impresije

    Prispeval/a: Nan dne sobota, 3. februar 2018 @ 10:47 CET


    Na vrh (začetne) strani
     Copyright © 2024 www.pozitivke.net
     Vsa naša koda pripada vam.
    Powered By GeekLog 
    Page created in 0,69 seconds