|  V neki drugi dimenziji,
kjer si nisva to storila,
kot sva tukaj v hereziji,
nedolžnost najino ubila...
V neki drugi dimenziji,
skupaj srečno sva živela
in ne kot tukaj v iluziji,
sva eden drugega imela...
V neki drugi dimenziji,
sva v življenju se ljubila,
bila sva kot v čarovniji
in se nisva izgubila...
V dimenziji nepoznani,
kjer sva zmogla čar poguma,
kjer ljubezen se odbrani,
brez kančka žalosti in suma...
Vrata v njo so zdaj zaprta,
ne moreva oditi k nama,
ljubezen v srcu je zaprta,
jaz sem sam in Ti si sama...
|
NE ZAMUDITE
Zdaj sva sama
Prispeval/a: Tatjana Malec dne četrtek, 4. maj 2006 @ 14:50 CEST
večna tema: ljubezen. Neizpolnjena ljubezen, nedosegljiva svetinja, ki jo razkrivamo vse življenje. Zaradi njejega blišča ostajamo sami, slepi nas, da ji ne moremo pogledati v oči. Premočna je njena svetloba. Sami smo, vendar vemo, da ljubezen obstaja. Kaj bi brez nje?
Lep pozdrav
Tatjana
Zdaj sva sama
Prispeval/a: Ljuba dne četrtek, 4. maj 2006 @ 14:51 CEST
Nimam besed!
Prekrasna pesem in prekrasna ilustracija!
Kot da bi obe govorili skozi mojo dušo!
Ljuba
Zdaj sva sama
Prispeval/a: gabriel s dne petek, 5. maj 2006 @ 14:04 CEST
Hvala za vajine komplimente!
gabriel s
Zdaj sva sama
Prispeval/a: Aimee dne ponedeljek, 5. junij 2006 @ 22:22 CEST
Posnemam suado, pa sem šla še jaz na lov za gabrielovimi pesmimi.
Tale je biser nad biseri! Očitno jo je rodilo trpljenje zaradi izgubljene ljubezni!
Gabriel s, najlepše pesmi se rodijo ravno zaradi bolečine! Z njimi si jo lahko vsaj malo omilimo!
Aimee
Zdaj sva sama
Prispeval/a: gabriel s dne nedelja, 18. junij 2006 @ 23:52 CEST
Po daljšem premoru sem spet "pokukal" na Pozitivke. Hvala za tvoj komentar, čeprav meni pesem niti ni tako všeč, pa še opazil sem, da bi bilo bolje, če bi ser zadnja kitica glasila takole:
Vrata v njo so se zaprla,
ne moreva oditi k nama,
ljubezen v srcu je umrla,
jaz sem sam in Ti si sama...
Tako, tale kombinacija se mi zdi boljša. Kar se tiče razloga, zakaj je nastala ta pesem, ja, bi lahko rekel, da zaradi izgube nekoga..., vendar, niti ni nujno, včasih lahko kar "odplavam" in se vživim v kar koli! Ok, lep pozdrav!
gabriel s
Zdaj sva sama
Prispeval/a: danaja... dne ponedeljek, 19. junij 2006 @ 08:07 CEST
Ne. Skrije se, izgubi...
in v drugi dimenziji znova oživi!
Zdaj sva sama
Prispeval/a: Aimee dne ponedeljek, 19. junij 2006 @ 08:32 CEST
Da, popolnoma se strinjam z danajo, ljubezen ne umre, ker je večna!
Zakaj torej spreminjati pesem, ki je že sama po sebi popolna. Ljubezen ne umre, le obliko spremeni. Pretvori se v drugo obliko ljubezni, morda v prijateljstvo, toplino, naklonjenost? Tudi če se spremeni v sovraštvo, je to še vedno neke vrste ljubezen, le z nasprotnim nabojem. Do tistega, ki ga sovražimo, vseeno nekaj čutimo. Morda pa si do nekoga postal ravnodušen? Tudi v tem primeru ljubezen ni umrla, le odselila se je.
Nekdo te je moral zares prizadeti gabriel, da si napisal tako čudovito pesem? Z njo si marsikateremu bralcu segel globoko v srce! Tisto osebo si moral zares ljubiti, da si ji posvetil takšno pesem? Če bi bil ravnodušen do nje, te pesmi zagotovo ne bi napisal! Torej ljubezen ni umrla! Le pritajila se je!
Aimee
Zdaj sva sama
Prispeval/a: gabriel s dne torek, 20. junij 2006 @ 07:59 CEST
Se strinjam z vama! Kaj naj drugega, če je dva proti ena, pa še ženski sta.., hahaha! Se hecam, je pa res, da nekdo, ki nima kakšne izkušnje, tudi o določeni temi težko kaj napiše. Prav tako, tisti, ki bere, če se ga to dotakne bolj kot drugega, ima verjetno podobno za sabo ...Lep dan vama želim in hvala za komplimente in komentar!
gabriel s