»Mladi imajo zelo sproščen odnos do alkohola, sprejemajo ga, kot večina odraslih, kot del folklore in odraščanja. Težko sicer ubesedijo prave vzroke, zakaj ga uživajo. Večinoma zato, ker je fajn, ker ga pijejo vsi, ker te sprosti ...

Redki dojemajo uživanje alkohola kot problem in iščejo načine, da se temu izognejo,« odnos do alkohola med mladimi strne Ivana Gradišnik, soustanoviteljica in vodja Familylaba, kjer od leta 2015 po šolah izvajajo program delavnic Trezno o alkoholu. Pravi, da podajanje informacij o učinkih alkohola za mlade ni dovolj. Odprt in odkrit pogovor brez moraliziranja je tisti, ki je lahko temelj sprememb. Preventiva pa v samospoštovanju najstnika.

Med razlogi, ki jih v različnih raziskavah mladi navajajo za uživanje alkohola, so tudi, da je to način zabave, sprostitve, sredstvo za doseganje večje komunikativnosti, da si na ta način več upajo, lažje navezujejo stike, se dobro počutijo in pozabijo na težave. Dolgčas, želja po priljubljenosti med vrstniki in to, da je alkohol družbeno sprejemljiv, pa so prav tako med dejavniki, ki vplivajo na to, da mladi posegajo po alkoholnih pijačah. 

V Sloveniji je po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) okrog štiri petine 15-letnikov že poskusilo alkoholne pijače, približno vsak sedmi 15-letnik pa pije alkohol vsaj enkrat tedensko. Okrog dve petini odraščajočih se z alkoholom srečata že pred 13. letom starosti. Najpogosteje pa otroci svojo prvo alkoholno pijačo spijejo do svojega 10. leta starosti, in to največkrat v domačem okolju, podaja statistike Ivana Gradišnik.

Najpomembnejši dejavnik za pitje je osamljenost

Tvegano pitje alkoholnih pijač se med odraščajočimi poveča na prehodu iz osnovne v srednjo šolo, kar je med 12. in 16. letom. Zato so program Trezno o alkoholu v Familylabu, ki ga je sofinanciralo Združenje distributerjev in proizvajalcev žganih pijač, zasnovali tako, da se z otroki pogovarjajo, še preden se začne njihovo obdobje eksperimentiranja. Oblikovali pa so ga tako, da pri mladostnikih spodbuja razvoj osebne odgovornosti in krepi samospoštovanje. 

Otroci namreč pogosto uživajo alkohol zato, ker želijo preizkušati novosti ali ker so pod vplivom vrstnikov, še dejavnike za tvegano vedenje navede Ivana Gradišnik. Med tem, ko za najpomembnejšega med njimi sogovornica opredeli osamljenost najstnikov znotraj lastne družine. »Otroci si odsotnost drugih članov (fizično in predvsem psihično) prevedejo, kot 'vseeno jim je' in potem se tudi sami do sebe vedejo enako.« Doda pa, da so tudi »izgubljanje v virtualnem svetu informacij in odnosov, bivanjska osamljenost in pomanjkanje dialoga prav tako dejavniki tveganja, na katere je vredno biti pozoren.«

Odkrito, a brez moraliziranja o alkoholu

Pogovor, brez pridiganja, zastraševanja, moraliziranja in kritiziranja, s spoštovanjem, z razumevanjem, odkritostjo in odprtostjo ter to, da jim resnično prisluhnemo, je to, kar prispeva k odgovornemu odnosu mladostnikov do alkohola, poudarjata tako Ivana Gradišnik kot Meri Vincek, psihologinja z Osnovne šole Vižmarje Brod. 

»Mladi ne marajo, da jim nekdo z viška govori, dopoveduje ali pridiga. Tudi prepoved ne bo preprečila poskusov, saj ni nujno, da jo bodo upoštevali,« o načinih, kako resnično doseči odraščajoče, pojasnjuje psihologinja. Ob čemer tudi poudarja, da v pogovorih o alkoholu osvetljevanje posledic v prihodnosti za mlade nima pomena, saj ti »živijo tukaj in zdaj, bodočnost jim je zelo daleč. Eno leto je zanje kot sto let.« 

Zato je v dialogu z otroki veliko bolj konstruktivno, kot poudarja Meri Vincek, spraševanje o vzrokih za tvegana vedenja in o aktualnih vprašanjih, povezanih z mladimi. »Kadar se pogovarjamo o uživanju alkohola in drugih oblikah zasvojenosti, je izhodiščno vprašanje, kaj bi ljudje s tem radi dosegli in kaj s tem zadovoljujejo. Kaj je tako mamljivega v uživanju alkohola? Na ta način nato začnejo razčlenjevati, da najbrž zato, ker je fino in drugo. Čemur pa nato sledi vprašanje, ali ni za to tudi drugih načinov. Od tu naprej pridemo do pogovora, kaj je s tistimi, ki zabredejo v zasvojenosti,« primer vstopa v teme, povezane z alkoholom, podaja psihologinja. Pogovor jih tako spodbudi k poglobljenemu razmišljanju o vzvodih za takšno početje, ravno to pa je tudi trenutek in raven, kjer se lahko zgodijo spremembe.

Kot na podlagi izkušenj pripoveduje Ivana Gradišnik, so najstniki zelo dobro opremljeni z informacijami o škodljivosti uživanja alkoholnih pijač. Pri čemer je dobro, da razumejo učinke alkohola na telo, še posebej možgane. Vendar pa je to, kot pravi, praviloma edino, s čimer jih odrasli bombardiramo z vseh strani. A informiranost ni dovolj, niti ni najpomembnejši varovalnih dejavnik in sam po sebi ne zadošča. To, kar otroka odvrača od tveganega vedenja, so kakovost odnosa z najbližjimi, občutek povezanosti in sprejemanja. Preventiva pa je zato »v stabilnem in zdravem samospoštovanju posameznika, samopodobi in veščinah, ki ga opremljajo za kakovostno spoprijemanje z vzponi in padci življenja,« še pojasnjuje Ivana Gradišnik. 

Temelje postavljamo v družini

Psihologinja Meri Vincek na osnovni šoli Vižmarje Brod že več kot 20 let prireja klepetalnice, enkrat tedenska popoldanska prostovoljna srečanja, na katerih se z otroki pogovarja o zanje perečih temah. Odkrit dialog brez tabujev, ki ga odraščajoči »zaznavajo kot klepet, pa je ena od oblik preventive.« Teme se ponavljajo iz generacije v generacijo, med njimi pa je tako odnos do alkohola, zasvojenosti, spolnosti, odnosov in drugega. »Želijo si slišati mnenje odraslega, ki ni v vlogi pridigarja,« še pomen takšnih srečanj opredeli psihologinja. V grajenju odgovornosti do alkohola pri odraščajočih ima tako svojo vlogo tudi šola, a le do določene mere, pravi psihologinja. To, kar je ključno, je seveda družinsko okolje. »Otroci in mladostniki si bodo za zgled v šoli izbrali koga ali pa ne, medtem ko svoje starše oziroma člane družine zagotovo. Oblikovanje vrednot in čustveno učenje se odvija doma, v šoli lahko le kaj pridodamo ali usmerjamo,« poudarja Meri Vincek. 

Emocionalna in socialna oprema so tako osrednja varovalna orodja odraščajočih. Smiselno jih je tudi naučiti, da »prepoznavajo tvegane situacije, se ravnajo po sebi, se odločajo v skladu z lastno integriteto, znajo poskrbeti zase in za prijatelje,« še meni Ivana Gradišnik. Pri čemer je o popolni abstinenci med mladimi »mogoče le sanjati,« se zaveda psihologinja. Zato pa je toliko bolj pomembno aktivirati navedene dejavnike in orodja, ki varujejo pred najstniškim opijanjem in vplivajo na zviševanje starosti ob začetku uživanja alkohola, kar je povezano z dovzetnostjo za razvoj odvisnosti ter na zmanjšanje količine popitega alkohola. 

Neža Mrevlje

Vir: viva.si