|    2007 je teklo in se izteklo v znamenju vremena. Zaznamovale so ga poplave (samo   v Aziji so iz domov pregnale okrog 25 milijonov ljudi), požari (ZDA so zaradi   goreče Kalifornije izvedle največjo evakuacijo po Katrini), cikloni (Sidr je v   Bangladešu odnesel več kot tri tisoč življenj), suše, izumiranje živalskih vrst,   taljenje večnega ledu... .
   
   
  Statistika kaže, da je bilo v zadnjih letih štirikrat več vremenskih   katastrof kot pred letom 1960. Divjanje narave, ki smo ga sprožili sami, zadnja   leta povzroča za 40 milijard ameriških dolarjev materialne škode na leto.
  Kaj   nas torej čaka v naslednjem desetletju in ali imamo sploh še dovolj časa, da   ustavimo uničevalni ples, ki smo ga sami sprožili? Dejstvo je, da je časa za   ukrepanje vse manj. Če do sredina stoletja izpustov toplogrednih plinov ne bomo   zmanjšali za 50 do 85 odstotkov glede na leto 2000, se nam slabo piše: z   današnjimi količinami izpustov bomo Zemljo do konca stoletja zelo verjetno   ogreli za 4 do 6 stopinj, kar bo imelo za življenje na njej katastrofalne   posledice.
   
   
  Bali dokazal, da svet ni spodoben delati za skupni cilj 
  Okoljska konferenca na Baliju, kjer so se svetovni politiki dva tedna   pogajali o tem, kako doseči konsenz o okoljskem sporazumu, ki bo izpuste   toplogrednih plinov „držal“ pod nadzorom tudi, ko je bo zadnja faza Kjotskega   sporazuma leta 2012 iztekla, je pokazala prav to: da se nam ne piše nič dobrega.   ZDA so uspele, da so iz sklepnega dokumenta odstranile vse konkretno.  
   
  Bali je   tako prinesel samo splošne cilje in urnik pogajanj v naslednjih letih. Nič   torej. Okoljevarstveniki so sprejeto označili za „samomorilski pakt, ki države   ne obvezuje k ničemer“. „ZDA so brezobzirno sabotirale vse zahteve, ki so jih   postavili znanstveniki,“ je izjavil direktor Greenpeacea Gerd Leipold. 
   
  Kaj čaka Slovenijo? 
  Temperatura tal in zraka bosta naraščala. Hladnih in oblačnih dni bo   manj, jasnih in vročih pa več. Relativna vlažnost zraka se bo zmanjševala,   trajanje sončnega obsevanja se bo podaljševalo. Snega bo manj, tudi povprečna   debelina snežne odeje bo tanjša.  
   
Pozimi bo padavin do 30 odstotkov več, poleti   pa tudi do četrtine manj. Postopno bodo postali občutno toplejši vsi letni časi.   Najbolj, tja do osem stopinj v povprečju, se bodo ogrela poletja. Zime bodo   toplejša za tja do sedem stopinj, pomlad in jesen pa za pet do šest stopinj. 
 
Vremenske ujme bodo izrazitejše in pogostejše, zato se bodo tveganja, ki   spremljajo kmetijstvo, povečala. Pričakovati je rast cene hrane. Potrebno bo   spremeniti način predelave: uvesti nove sorte, zmanjšati intenzivnost pridelave,   poskrbeti za namakanje... .
 
 
Vir: dnevnik.si
  |