|  Glej, dragi, tulipani cveto,
S stebelc ubogih žari zlato,
Skozi zrak blaga vonjava hiti,
Privabi čebelo in v nebo zadiši.
Še veš, ko za trenutek si odšel
In me v pričakovanju pustil samo?
Vrnil si se in nežno mehak je zavel
Vonj na nedolžno rožno omamo.
Utrgal si tulipan, zaprt cvet
In ko le tedaj bi zaslutila
Da to bo cvet bolečin, pripet
Na večen spomin, ko sva se ljubila…
|
NE ZAMUDITE
Tulipani
Prispeval/a: Ljuba dne torek, 17. julij 2007 @ 09:11 CEST
Draga Doroteja, lepo pozdravljena in dobrodošla med nami!
Vidim, da si objavila kar nekaj pesmi, a tale se mi zdi najlepša, mogoče zaradi tulipanov. Čudovite cvetice so to!
Verjamem, da ob pogledu nanje trpiš, ker te spominjajo na čas, ko si bila srečna z njim. Meni se je zgodilo pred leti nekaj podobnega; ko se je razdrla moja takratna zveza, nisem smela slišati nobene glasbe, kajti preveč me je spominjala na tiste večere, ki sem jih preplesala z njim. Šele ko mi glasba ni več trgala srca, sem vedela, da sem ga končno prebolela.
Tudi pri tebi bo tako. Ko boš spet neobremenjeno lahko občudovala lepoto tulipanov, boš vedela, da si končno osvobojena trpljenja.
Želim ti vse dobro, in vso srečo!
Ljuba
Tulipani
Prispeval/a: Doroteja Jazbec dne sreda, 8. avgust 2007 @ 08:33 CEST
me veseli da si mi dala vedeti, da so tudi tvoja občutja podobna mojim.Nekatere stvari, dogodki, rože itd itd pač ostanejo v spominu do konca življenja kot spomin na nekaj kar je bilo lepega, pa je minilo. Sem prebrala tudi nekaj tvojih objav in moram reči, da me je precej pritegnil tvoj način izražanja.
Lepo...
Bodi v cvetju in uživaj življenje.
Doroteja Jazbec