Noben da nam ni dan,
da bi ga živeli tjavdan.
Če bi vedeli, da je poslednji,
bi še bil beden, zapravljen, navreden?
Da vse pade z neba, bi čakali
ali se za cilje bolj potrudili?
Bi vselej le o sebi govorili, tožili, težili
ali kdaj naravi in drugim prisluhnili?
Bi o ljubezni in dobroti le razpredali
ali z dejanji oboje priklicali?
Večer z zaupanjem v jutrišnji dan
naj bo hvaležno spanju predan.
Danes je dan za vse dobro
in zdaj je pravi trenutek za to.
|