|    Gledaš na okrog, iščeš svoj jaz, mene sploh ne opaziš, 
loviš se skupaj s senco svoje preteklosti. 
Je to zločin, če sem te ljubil  
in te zdaj zasledujem? 
Greš mimo mene, kot da sem nekaj kar si že zdavnaj pozabila. 
 
Ne priznaš si, da si tat mojih sanj, ki zate nikoli niso obstajale. 
Živela si na oblaku.  
Tvoj um je bil glasnejši od srca. 
Želela si me utopiti v svojih lastnih željah. 
Z njimi bi rada odšla naprej. 
 
Vzel sem meč sprave kot Salamon, kot delil bi pravico. 
Takrat posvetil je vate žarek in skunil vse načrte. 
Bal sem se tvojega temačnega pogleda, 
ki gledal je stran 
brez vprašanj si odšla, ovenele so lepe besede.
  Sežgal sem tvojo pot do mene 
tvoje načrte z mano, ki nikoli nebi bili uresničljivi. 
Odkrij se, zbudi se iz svoje maske 
vem, da te je sram lastnega pogleda 
ne moreš mi uiti. 
Gledaš na okrog ne vidiš me 
slep je tvoj pogled, gluha tvoja ušesa za ljubezen. 
 
Spet sem svoboden sam 
sam v svojem svetu nikogar ni, ni mi dolgčas 
 le jaz in moj obraz 
misel še kdaj zaide nate 
oči gledajo tvojo površino. 
 
Grem svoboden v svet 
vsi so drugačni prekrivajo notranjost sebe 
samo še površina, da tat vzame kar mu pripada 
polno igranih pogledov, polno ljubezni, ki je ni 
le barva, ki prekriva realnost ljubezni in pogledov. 
  |