|    Pred tabo leži toplokrvna žival, 
ki si jo nocoj srečal na ulici 
in povabil v svoj brlog, 
da bi ti ogrela mrzlo posteljo. 
 
Deklica, ki si jo srečal, 
ti je globoko pogledala  v oči 
kje te najbolj ščegeta telo, 
da bi počohala tvojo vest. 
Kakor da se je zaljubila vate 
te je gledala, in ti si mislil, 
da je malce odštekano trmasta 
in da se pusti prositi, 
ker ti ni pustila sleči tangic 
na tvoj paritveni apel.
  Lepo se je poslovila 
in ti dala vedeti, 
da si neveden, 
ker nisi razumel, 
da ti ne bo čohala telesa, 
temveč tvojo vest, 
ki se je mastno svetila 
in bolščala vanjo, 
kakor pisana lutka, 
ki ji je otroška duša hotela vdahniti 
droben žarek svetlobe v oči 
in je primerjala njena cunjasta usta 
z jagodo, ki je scedila svoj sok 
na njeno belo oblačilo. 
 
Ti pa si ji v kozarcu pijače, 
ki si ji ga ponudil,  
mislil, da se bo riba v njem  
ujela na tvoj trnek 
in da boš imel mastno večerjo. 
 
Medtem, ko si ji hotel  
sleči njene tangice, 
ti je ona slačila oči 
in veter ob njenem odhodu 
je odprl vrata na stežaj 
in potegnil črto 
med dve osamljeni telesi. 
  |