Se ustavil je njen čas, odšla je tja,
kjer vzela jo je hladna noč,
a v verzih, pesmih njenih še živi,
v poeziji, v spominu živahno tli.
Besede njene na trenutke oživijo,
kot, da ob soncu rahlo se bleščijo,
njen nasmeh prikradel se je iz besed,
ljubila poezijo, njen svet bil je lep.
|
Brez slovesa
Prispeval/a: Polona61 dne petek, 10. maj 2013 @ 08:43 CEST
se s teboj življenja veseli,
kot, da v pesmi s teboj se pogovarja,
jutranja, večerna zarja.
Žal sem pri vnosu pesmi nehote izpustila tretjo kitico, sedaj pa
pri
objavi pesmice to napako popravljam. Upam, da mi tega ne
boste
šteli v zlo...
Lp. Polona61
Brez slovesa
Prispeval/a: jože.k dne petek, 10. maj 2013 @ 08:58 CEST
izpustim ali ne popravim pred objavo, kar si štejem v slabo.
Ko nekdo umre se nam izriše jutranja zarja, nato pa sončni
zahod kot en sam njegov dolg dan, življenje.
In tako pesnica v pesmih živi naprej...
Lep pozdrav !
jože.k
Brez slovesa
Prispeval/a: budabreztruda dne petek, 10. maj 2013 @ 12:39 CEST
buda, pesniki na pozitivkah največ objavljajo potem , ko si jih
pregnal iz portala.
vprašal buda: a si rekla pesniki?
Brez slovesa
Prispeval/a: jože.k dne petek, 10. maj 2013 @ 16:49 CEST
Veš te naprošam če mi dokončaš pesem, si bova avtorstvo
delila, Polono pa na mir pustila, velja ?
Takole sem si jo zamislil, ti pa jo dokončaj če najdeš toliko
moči prosim.....
Kje me bodo marali…
Žal danes moral oditi bi še na pogreb,
čeprav nebo je jasno dan sončen lep,
mi znanec rekel je mu brat je izdihnil,
še živ pred kratkim 50 je sveč upihnil
rad pil ga včasih v oštarijah tekmoval,
kdo najprej več izpraznil prvi bo do dna.
Pogrebi nekaj so kar me močno odbija.
pekel, vice, nebesa res me že kar zvija,
žal več prijatlov pokojnih je v nebesih,
ali pa v peklu vozijo v vročini na kolesih...
če pa eni v vicah spet zganjajo norčije,
želja v meni po odhodu tja v vice vzklije..
Bom rajši duh sprehajal se bo naokoli,
počival nikdar ne bo, resnično nikoli...
Brez slovesa
Prispeval/a: budabreztruda dne petek, 10. maj 2013 @ 18:39 CEST
Hort wunder zu, der bauern unruch
that sich so sehr ausbreiten
in kurzer Zeit, zu Krieg und streit
kam mancher her von weitem.
Aus ihrer Gemein, taten sie schreien:
Le vkup, le vkup, le vkup uboga gmajna!
Mit gemeinem rat si kamen dar,
fur Gschslosser und Markt, das ist wahr.
:))))
Brez slovesa
Prispeval/a: jože.k dne petek, 10. maj 2013 @ 20:12 CEST
jezik razen če nas želiš ponemčiti.Preveč gledaš CATV