|   Piše: Sandra Kocjančičv novi številki Karme plus
  Vstanem, dvignem rolete in odstrem zaveso. Zunaj  se čez oblake počasi prikrade malo sončnih žarkov. Verjetno se vam s takšnimi  izjavami zdim povsem vsakdanja. Nič posebnega in res je, nič novega. 
Vendar to, da stojite ob oknu, je čudež. Da  gledate in vidite, je čudež. Da sploh še kaj opazite, pa je največji čudež.  Čestitajte si! Večina ljudi se ujame v popolnoma drugačnih jutrih. Ki jih  napolnijo misli o vsakdanjih obveznostih, hitenju, ker ne smemo zamujati, ker  moramo opraviti to in ono, ker se nam je zjutraj okrog vratu priklenil še otrok  in ker mačka ni uporabila svojega stranišča. Takšna jutra živimo. Se spomnite,  kakšen je bil pogled skozi okno v tem jutru? Verjetno ne? Ste slišali ptičje  petje?
  Je bila na zmrznjenem avtomobilskem steklu  kakšna čudovita oblika snežinke? Ste v prometnem zamašku zaprli oči in ob  globokem vdihu pohvalili življenje? Kako dobro je. Podarilo vam je še en dan. 
Ste si zaželeli dan, ki bo, kakršen koli že, za  vas najlepši? Ste si med vsem tem rekli, da vam danes nič ne bo seglo do živega  in boste sprejeli vse, kar vam pride na pot? Da boste brez jeze odvrgli balast,  jezo, zamero ali sovraštvo … Dajte svetu nazaj tisto dobro, kar ste dobili  zjutraj. Vrnite življenju vsaj malo življenja. Ni pomembno, da je vaša pričeska  brezhibna, je pa pomembno, da ste počakali na prehodu za pešce in si vzeli čas,  da je starka prečkala cesto. Ali da ste vozili dovolj počasi, da niste povozili  psa. Da ste soseda zjutraj lepo pozdravili. Lahko bi mu tudi pobrali časopis.  Poštar si zasluži zamah z roko v pozdrav. Če ste koga zanemarili, pokličite ga.  Takoj, ko se spomnite nanj. Vaš "nujen" mail lahko počaka nekaj  minut. Življenje ne bo. Otrok čez nekaj let ne bo več počival v vašem objemu,  partner lahko odide in lahko izgubite službo. Tudi če ste "delavec  stoletja" ali šefova ljubica. Zakaj? 
Ne govorim o sanjah, ki se jih zjutraj spomnim  in ne vem, kaj so mi hotele povedati. Te sanje vas niso prebudile. Te sanje  niso bile krive, da ste zjutraj odprli oči. Če imate v rokah to branje, je že  samo po sebi umevno, da ste se danes prebudili, ker je tako hotelo življenje.  Vi sami nimate niti najmanjšega vpliva na to, kdaj bo zadnjič odbilo vaše srce  in kdaj boste zadnjič vdihnili. Vi sami ne morete vplivati niti na en sam utrip  srca ne na en sam vdih. In zadnji vdih bo zadnji, naslednjega ne bo. Ne bo se  ga dalo kupiti, izprositi, moledovati. To vemo. Vemo, da smo minljivi.  
Na koncu poti nas vse čaka enak konec. Odidemo,  s poslednjim vdihom, v novo dimenzijo. Vendar bi radi ostali v tem življenju. Za  zdaj ne bomo razmišljali o smrti, ker še živimo. Vaša in moja energija je v tem  trenutku stisnjena v snovno telo, ki nam pomaga, da lahko razvijamo svoja  eterična telesa – naše duše. Zato bom ostala tukaj in zdaj. V tem preprostem in  darovanem trenutku. Kaj imajo sanje opraviti z vsem tem? To, kar živite danes,  je plod vaših misli, ki ste jih mislili včeraj, prejšnji mesec ali leto. Ni  kriva recesija, da ste brez denarja. Ni kriv poslovni partner, da ste bankrotirali.  Vaš zakonec ni kriv, da ste se morali ločiti in ste ostali sami. Vaš najstnik  ni nesramen, ker pač odrašča v takšnem svetu. Delate v obupnih razmerah,  podvrženi ste mobingu in šikaniranju in ne glede na to, koliko delate, niste  cenjeni, še manj pa plačani toliko, kot si zaslužite.  
Zakaj? 
  - Ker ste naučeni in prepričani, da je življenje  težko – PREPRIČANJE
 
  - ker so vam v otroštvu povedali, da je treba trdo  delati, da bi lahko preživeli - PREPRIČANJE
 
  - ker vam je prvi fant povedal, da nimate lepe  postave, verjetno to verjamete še danes – PREPRIČANJE.
 
  - Morda se zato že celo življenje borite s  kilogrami. Ne pomagata ne dieta in ne telovadba in tudi ne bo, dokler ne boste  nehali verjeti, da z vašo postavo ni nič narobe in da se v lastnem telesu lahko  počutite čudovito. Če bi držala trditev, da ljudje, ki niso "marketinško  brezhibni", niso sprejeti in da ostanejo večno sami, bi bili vsi brez  partnerjev in kdo bi sploh še komu bil všeč? Ljudje ne čutijo vaših kilogramov,  čutijo pa vašo energijo in le-to še kako čuti tudi življenje, ki daje ali  jemlje v odvisnosti od tega, ali vi dajete ali jemljete sebi. Le kako naj vam  življenje kaj da, če pa vi mislite, da si tega ne zaslužite?! Kako naj vas  življenje vodi v sprejetost, če ne sprejemate sebe? Kako naj vam ponudi ljubeč  odnos, če niste ljubeči sami s sabo? Naše ETIKETE in naša PREPRIČANJA o tem,  kdo smo in kakšni smo, oblikujejo naše življenje. Vsako pomanjkanje v  življenju, pa naj si bo to svoboda, partnerstvo, kariera ali katerokoli drugo  življenjsko področje, odraža naš lastni odnos do tega področja. Vse, kar  mislite, se udejanji v vašem življenju. Ne boste doživeli finančne svobode in  dovolj denarja, ker mislite, da si ne zaslužite, ali pa da vam vedno spodleti  in da je denar nekaj, ob čemer se boste počutili slabo. 
 
  - Ker vaši starši niso opazili vaše umetniške  risbice, se niste vpisali v likovno akademijo in ste danes nesrečni v poklicu,  in ko ste nesrečni, postanete nesrečni tudi na drugih življenjskih področjih,  ker vas tisto prvo tako izčrpava, da vam zmanjkuje energije, volje in  inspiracije za preostali del življenja zunaj službe – PREPRIČANJE in KRIVDA. 
 
  - Ugajam, ker me morajo vsi sprejeti, kaj pa si  resnično želim? Kaj je tisto, ob čemer mi še zaigra srce? Kaj je tisto, kar je  vredno jutranjega diha?
 
 
V vesolju je vse ustvarjeno dvakrat. Najprej v  mislih in potem v dejanjih. Vse, kar ste o sebi mislili v preteklosti, je danes  odraz vašega trenutnega življenja. 
  Če hočete kaj spremeniti, ne recite, da je  prepozno, zamujeno in zavoženo. Ne recite takoj, da ste prestari, da vam  zdravje trenutno ne služi, da se ne da, da nimate denarja niti upanja … 
ODLOČITE SE in ustavite takšne misli. Lahko bi vas nekdo za roko vodil skozi življenje in vam na vsakem  razpotju povedal, kaj je za vas najboljše. Pa bi mu verjeli? Verjetno ne, ker  bi mislili, da tega, kar vam je bilo dano kot nasvet, ne boste zmogli. Ker ste pač  prepričani, da vam nikdar nič ne uspe in da bo tokrat spet enako. Na neki način  to tudi drži. Kajti velja pravilo, da dokler se VI SAMI ne boste ODLOČILI, da  boste nekaj spremenili v svojem ravnanju, dojemanju, občutkih, bo življenje  teklo enako kot do sedaj. Vaša cona udobja verjetno ni najboljša in ste  nezadovoljni z marsičim, je pa edina, ki jo poznate in se zato v njej kljub  nezadovoljstvu počutite varni.  
Varni se počutimo zato, ker verjamemo samo sebi.  Vendar mi brez vesoljne inteligence in energije, ki se pretaka skozi nas, sploh  ne bi obstajali. Ko se boste ODLOČILI, da so SANJE nekaj, kar vam absolutno  pripada, tako kot bitje srca in dihanje, boste spremenili svojo energijo in  stopili korak bliže k tistemu, za kar ste tukaj. Za kar ste namenjeni in ste  prišli v to življenje.  
Ko rečemo, da nismo dovolj dobri ali da ne  znamo, da ne vemo, vse to govorimo sili, ki nas je ustvarila. In ne more nam  pomagati, če pa mi verjamemo, da to ni mogoče. VSE JE MOGOČE! Univerzum dela z  največjo preciznostjo in bo naredil čisto vse, da bi vas podprl. Ker vas je sam  poslal semkaj. Niste se sami ustvarili. Niste kar tako dobili sposobnosti, ki  so značilne samo za vas. Z darovi, ki ste jih prinesli s sabo, spreminjate  življenja. Ne samo spreminjate, tudi izboljšujete. Tako kot so drugi učitelji  vam, ste tudi vi učitelj drugim.  
Zato dobimo telo, ki deluje s takšno  natančnostjo, ki je še danes, navkljub vsemu napredku velik ČUDEŽ, talente, spomin,  domišljijo, intuicijo, dojemanje, voljo, logiko in  vse materialne stvari, ki vas danes obkrožajo. 
ODLOČITVE NAS VODIJO 
Kako naj vam življenje da, če pa mu ves čas  prigovarjate, da vi vse veste. Kako naj vam izpolni želje, če sami ne veste,  kaj si želite. Življenje vas bo vodilo in skrbelo za vas, vendar se morate  najprej ODLOČITI, da to hočete. Brez vaše odločitve življenje ne bo posegalo v  vas, razen takrat, ko bo to res neizogibno. Vendar ko poseže, poseže silovito  in radikalno. Takrat se mora zgoditi takoj, kot skalpelski rez. Sicer se ne bi  spremenili. Ne bi razmišljali drugače. Vse to so lekcije, ki v nas sprožajo  spremembe. Te pa so namenjene temu, da začnemo zaupati vase in v svojega  stvarnika.  
Le kako naj tihi glas intuicije preglasi glasne  misli, ko pa si jih zapolnimo z zemeljskimi težavami iz preteklosti in  prihodnosti. Vedno se ukvarjamo z nečim, kar se je že zgodilo ali kar se še  mora. Vendar, otroci univerzuma, … preteklost je takšna, kakršna je. Ne moremo  je spremeniti, lahko pa se ODLOČIMO, da ji ne bomo dovolili, da bi stegovala  svoje lovke po trenutkih sedanjosti. Vse zamere in krivde naj ostanejo zadaj,  skupaj z osebami, zaradi katerih se počutimo ranjene. Četudi te osebe niso  naredile ničesar. Bile so zgolj del naših življenj.  
Da gojimo jezo, je naša ODLOČITEV. Naša reakcija  je tista in naša čustva so ustvarila jezo ali zamero. Lahko bi se odločili, da bomo  veseli, da je bil nekdo del naše poti, čeprav ga ni več z nami. Vse, kar iz  življenja odide, ni izgubljeno. To samo pomeni, da se je naredil prostor za  tisto, kar bo za vas mnogo boljše. Ne pristajajte na slabe odnose ali  partnerstva samo zato, da ne bi bili sami. Ne sklepajte prijateljstev z ljudmi,  s katerimi se ne počutite dobro oziroma ob katerih ne morete biti pristni ali kjer  morate biti nekdo drug. To ni prijateljstvo. Ne potrebujete "prijatelja"  samo zato, da bi bili družbeno sprejemljivi. Vi se lahko dobro počutite s  komerkoli, če se le z vami sklada njegova energija. Družbeni status je tu popolnoma  nepomemben, kot tudi spol ali status. Prijatelji in vam dragi ljudje ne bodo  prihajali v množicah, le nekaj tistih pravih boste imeli v življenju. In njim  se predajte, z vsem, kar ste in kar posedujete. Učite se in učite druge. Če ne  veste, kako, vprašajte vesolje. Prosite za pomoč. Predajte se inteligenci, ker  ona ve.  
Vendar .... inteligenca ve vse. Kaj pa naj  naredi za vas? Tu nastopijo naše sanje. 
  Vi veste, kaj so vaše sanje. Tudi če ta trenutek  ne veste vsega ali če ne veste, kaj točno bi, zagotovo pa je nekaj, kar vam  pade v misli. Nekaj, kar bi imeli, delali, bili, če seveda v življenju ne bi  imeli "ovir". Vprašajte se, kaj bi počeli, če ne bi bilo ovir z  denarjem, časom, okoliščinami, družino … in če bi lahko izhajali iz tistega  nezavednega dela vas, ki vam z občutki, ki jih čutite ob mislih, pove vse.  
Ti občutki, o katerih smo govorili zgoraj, so  višja inteligenca. Ne morete se zmotiti, če se ob misli na lepo hišo, v kateri  bi živeli z vašo družino, počutite srečni in izpolnjeni. Pojdite globlje. Bo  hiša imela kamin? Slišite prasketanje ognja, vonj lesa, otroško govorjenje v  sosednji sobi? Objeti s svojim dragim partnerjem sedite pred kaminom in uživate  trenutek. Lahko si predstavljate vse, kar je ta trenutek za vas sicer popolnoma  nepredstavljivo. In če vam povem, da to lahko imate ter da zakon privlačnosti  deluje, če ga znate živeti? Mi boste verjeli? Ne verjemite meni. Zaupajte pa  vesoljni inteligenci. Preizkusite na majhnih stvareh. Razmislite o svojih  sanjah. Vseh, ki ste jih zakopavali od otroštva dalje. Ker so vam govorili, da  ni prav, da ne boste zmogli, da so ideje slabe. Danes vam ni več treba verjeti,  kar vam govori okolica. Danes se lahko odločite, da boste mislili drugače. 
  Res pa se morate odločiti.  
Tole bo gotovo najtežji del lekcije, vendar je obenem  tudi njej najpomembnejši del. To so temelji, ki jih boste postavili, da boste  na njih lahko gradili svoje sanje. Vem, da ste velikokrat prebrali, da si vzamete  papir in svinčnik in si za naslov napišite: KAJ SO MOJE SANJE? Pustite, da vre  iz vas, pišite in ne poslušajte slabih misli, da je brez zveze, da ni vredno,  da ne bo delovalo, kaj si bodo mislili drugi. Samo vi veste, kaj si želite. 
Samo vi ste edinstvena kreacija vesolja, ki ima  tukaj svojo vlogo in svoj smisel. Ki ga boste osmislili ali pa tudi ne. Ki ga  boste preživeli IZ SANJ in ne V SANJAH.  
  Samo sanjanje ne bo dovolj. A za zdaj naj s  sanjami tu zaključim. Naredite si svoje sanje na papirju, s slikami, v barvah.  Naredite si ZEMLJEVID svoje prihodnosti! Pustite vso svojo kreativnost, da  sodeluje pri tem ustvarjanju. Videli boste, kako mogočne stvari boste prinesli  iz zakopanih lukenj in podstreh. Vaša naloga je, da veste KAJ, vesolje pa ve,  KAKO. Ni vam treba vedeti vsega. Ne sprašujte se, pa vendar kako bom prišel do  hiše, če nimam denarja. To ni vaša stvar. VAŠA STVAR JE, DA VESTE, KAJ SI  ŽELITE, KAJ SO VAŠE SANJE!  
V  vsakem semenu je vse življenje. Vemo, da moramo seme posejati, da bo iz njega  nekaj zraslo. Pa se nikdar ne vprašamo, kako. Ko posejemo seme, je v semenu vsa  inteligenca za njegovo rast. Ko sejemo, vemo, kaj sejemo, ne vemo pa, kaj je  tista sila v njem, ki bo iz njega naredila pridelek. In se o tem niti ne  sprašujemo. Popolnoma samoumevno je, da VEMO, da bo iz semena zraslo, kar je  bilo posejano. Zato je naša naloga, da pripravimo tla, zemljo, jo bogato  zorjemo in pognojimo, zrahljamo in pograbimo, da bo naše seme –naše sanje -  lahko raslo. Vsi tudi vemo, da na jablani ne bo rasla hruška. Če sadimo solato,  ne moremo pričakovati paprike. Če sejemo plevel, bomo gojili plevel. Tako  preprosto je to. Mi samo kompliciramo, ker imamo toliko napačnih prepričanj,  verovanj, preteklosti in strahu. Zaradi vseh negativnih izkušenj se bomo lažje  podali proti svojim sanjam. Ker ne želimo več tako živeti. Ker nam vsem pripada  življenje, vsem pripada vse obilje tega sveta. Če le verjamete. Če zaupate  vesolju, da vas ne bo samo držalo za roko, ampak vam bo ponudilo tudi svoje  naročje, rame, cel svet. ODLOČITE SE ZA ŽIVLJENJE IZ SVOJIH SANJ! | 
              
            
Odločitev za sanjsko življenje
Prispeval/a: budabreztruda dne nedelja, 24. maj 2015 @ 10:29 CEST
da je starka prečkala cesto. Ali da ste vozili dovolj počasi, da
niste povozili psa. Da ste soseda zjutraj lepo pozdravili. Lahko
bi mu tudi pobrali časopis. Poštar si zasluži zamah z roko v
pozdrav. "
_________________________________________
Nekaj pozornosti si zaslužijo tudi otroci.
Tako ni nič narobe, če kakšnega malega nadobudneža
vprašamo, če očka še pr mam spi.