| Piše:   Neža Žigon   v Vivi www.viva.si Kemijska reakcija ljubezni
  Svet se vrti (tudi) okrog seksa. To je dejstvo in   pred njim si ne moremo zatiskati oči. Filmska, glasbena in kozmetična   industrija, knjige, priročniki ter shujševalni, lepotilni in svetovalni programi   … vse to in še kaj je v večji ali manjši meri prilagojeno iskanju izpeljank   ljubezni ter njenih osnov: privlačnosti, všečnosti, kemije, hormonov. In za vse   to gre vsako leto na milijarde evrov. 
 Ujemanje dveh oseb ni nekaj, kar   bi lahko opisali z matematično, kemijsko ali fizikalno enačbo in zanj ni   znanstvenih osnov. Zagotovo pa ne gre samo za nekaj, kar dva čutita, še preden   vstopita v partnerski odnos; gre tudi za vprašanje ujemanja v poznejši   spolnosti. Na splošno namreč velja: dobra kemija zunaj spalnice je navadno tudi   kazalnik tega, kakšen bo seks.
 
 Tisto "nekaj"
 “Kemija” (kot temu radi rečemo, saj gre za – pozitivni – trk, zlitje dveh   elementov) med moškim in žensko temelji na privlačnosti. Privlačnost in ujemanje   sta kemijski reakciji, prek katerih človeka vpijata seksualno energijo drug   drugega v večji meri, kot bi jo v stikih z drugimi ljudmi. Do tega pride zaradi   “nečesa” na drugi osebi, tega pa navadno ne znamo opisati, saj ni očitno – je pa   samoumevno. Lahko gre za nekaj na njenem videzu – ali pa zgolj za vonj,   siceršnji vtis, dotik. Največkrat pa gre za seštevek najbolj pozitivnih   lastnosti, kot jih vidimo sami in ki nas obnorijo. Temu lahko rečemo tudi   karizma ali “tisto nekaj”, kar nekdo ima, izžareva in nas navdušuje – pa naj to   znamo opisati ali ne.  Privlačnost je tudi kombinacija občutij, zaradi katerih namenjamo pozornost   drugim oziroma jo želimo vzbujati. Vzorca se naučimo že kot otroci. Se spomnite,   kako vas je v mladosti kateri od vrstnikov dražil samo zato, da bi pridobil vašo   pozornost? Vas cukal za lase, obmetaval s papirčki ali pa potrepljal po ramenu,   nato pa se je obrnil proč in se naredil “Francoza”? Vse to so bili bolj ali manj   duhoviti poskusi, z vašim odzivom nanje pa naj bi vzbudili vašo pozornost.  Pri privlačnosti med dvema odraslima ni pravzaprav nič drugače. Draženje   (flirtanje) s humorjem je odličen način pridobivanja pozornosti. Ta “tehnika”   lahko vzbudi celo vrsto občutij: sporočate, da vam nekdo pomeni izziv, da se vam   zdi zanimiv ali poseben. Duhovit pristop vzbuja pozitivne odzive, zato se   pozitivno odzovejo tudi možgani in telo, zato olajša pot do spoznavanja in   zbliževanja. Kombinacija zapeljivih telesnih gibov in pravih besed lahko v   drugem človeku sproži odzivnost in zanimanje. Provokativnost, različnost,   izzivalnost in zabavnost so vrline, ki sprožajo osnovna čustva, na katerih   temelji privlačnost. Oblike privlačnostiV današnji družbi so lepota, telesna privlačnost in   seksualnost deležne napačnega razumevanja – veljajo za neizogibno dejstvo. Od   tod tudi povsem zgrešena domneva, da morata biti oba človeka, če naj bi si bila   privlačna, tudi lepa. In vendar ima privlačnost več oblik, ki niso zgolj strogo “telesne”.   Najpogostejša med njimi je resda seksualna. Nanjo neposredno vpliva dopamin,   nevtrotransmiter, ki je nekakšen naravni stimulans, saj poživljajoče vpliva na   srce, krvni obtok, presnovo in strastnost našega razpoloženja.  Poleg tega mobilizira energijske dele telesa ter sodeluje pri uravnavanju   hormonskega sistema, povečuje motiviracijo in osredotoča pozornost. Povečano   izločanje dopamina v možganih je povezano z občutenjem romantične ljubezni, to   pa kažejo tudi raziskave: ko so v okviru ene od njih zaljubljenci gledali   fotografijo ljubljene osebe, se je močno povečala prav aktivnost v majhnem delu   možganov, ki proizvaja in razpošilja dopamin. Tudi nekatere droge, kot je   kokain, povečajo raven dopamina v možganih, zato lahko na grobo rečemo, da   ljubezen učinkuje kot nekakšna naravna droga.  Seksualni se ob bok postavlja telesna privlačnost, ki v večini primerov   prevladuje pri odločanju o tem, koga bomo izbrali za (spolnega) partnerja. Všeč   nam je namreč, če nas telesno, duhovno in materialno zadovolji človek, ki dobro   izgleda.  Človekove telesne lastnosti motivirajo del možganov, imenovan hipotalamus, ki   vpliva na različne telesne odzive (vzburjenje, hitrejši srčni utrip in dihanje   …). Telesna privlačnost je najneposrednejša in najrazumljivejša, včasih pa nas   lahko močno preseneti in seže dlje od tega, kar vidimo in kar nam je všeč. Nanjo   vpliva vse, od kemikalij, ki jih proizvaja telo, do podob, ki smo jim   izpostavljeni prek medijev. Človek pa nas lahko začne telesno privlačiti šele   čez čas, podobno kot to velja za čustveno privlačnost: občutek, da nam je nekdo   preprosto “všeč”, ne da bi dobro vedeli, zakaj – to ugotovimo šele s časom.  Naslednja oblika privlačnosti je intelektualna privlačnost: vzburja nas   človek, ki lahko, denimo, cele ure govori o naši priljubljeni temi, ali pa   človek, ki v pogovor vnaša nove razsežnosti. V takšnih primerih privlačnost   izhaja iz intelektualnega vzburjenja. Tej je podobna duhovna privlačnost, ki   pomeni ujemanje – ali pa strinjanje – z življenjskimi nazori in širšo   miselnostjo človeka, ki nas tozadevno privlači.  V življenju se nam seveda težko zgodi kaj lepšega, kot je to, da najdemo   partnerja, ki nas privlači na vseh naštetih področjih. 
 
Ni pravil
   Pravil o tem, kdaj se “zgodi” kemija, ni. Lahko jo začutite do   nekoga, ki ga vidite prvič, ali pa se to zgodi postopno. Kdo drug pa vam je   lahko všeč, radi ste v njegovi družbi in imata veliko skupnega, vendar manjka   tista iskrica, tisti posebni občutek; dokler lepega dne ne pridete do spoznanja,   da vas privlači tudi seksualno – ali pa do tega spoznanja ne pridete nikoli.
   Signale vzajemne privlačnosti si lahko razlagamo tudi napačno, saj obstajajo   še druge energije, ki oddajajo na isti “frekvenci” ter se mešajo z našo   zmožnostjo jasnega prepoznavanja (seksualne) privlačnosti in telesne govorice   drugega. Nekaterih znakov privlačnosti nam naša zavest nikoli ne sporoči, saj   delujejo na nezavedni ravni, zato je pomembno, da se včasih zanesemo tudi na   intuicijo in notranji glas.  Predvsem pa se moramo zavedati, da privlačnost ni nekaj, kar bi lahko   sprožili umetno. Kot ljudje, na katere vpliva, je namreč izredno kompleksna,   včasih presenetljiva in skrivnostna. Prav v tej skrivnostnosti je tudi njena   poglavitna moč, ki združuje in povezuje – v postelji in tudi zunaj nje. Ljubezen   in seksualna privlačnost namreč nista vedno povezani. Privlačnost ima več oblik,   ki niso zgolj strogo “telesne”. Pravil o tem, kdaj se “zgodi” kemija, ni. Lahko jo začutite do nekoga, ki ga   vidite prvič, ali pa se to zgodi postopno. Privlačnost in ujemanje sta kemijski reakciji, prek katerih človeka vpijata   seksualno energijo drug drugega v večji meri, kot bi jo v stikih z drugimi   ljudmi. To se zgodi zaradi “nečesa” na drugi osebi, tega pa navadno ne znamo   opisati, saj ni očitno – je pa samoumevno. Pri seksualni privlačnosti naj bi moški namenjali večji poudarek telesni   privlačnosti, ženske pa ciljem, moči in življenjskimi nazorom. Trije glavni spodbujevalci privlačnosti: 
    Očesni stik: pogleda se drug na drugem zadržujeta dlje, kot je običajno, in   si sporočata naklonjenost, všečnost.Flirtanje: potencialna partnerja z govorico telesa izražata svoje misli in   občutke, pri čemer je glavno gonilo seksualna napetost.Telesni stik: naključni dotiki, s katerimi kažemo, da nas nekdo privlači in   da smo odprti za nadaljevanje stika. Provokativnost, različnost,   izzivalnost in zabavnost so vrline, ki vzbujajo osnovna čustva, na katerih   temelji privlačnost. Feromoni in seksualna   privlačnost     Stimulus privlačnosti je za vsakogar drugačen. Feromoni so hormonom   podobne snovi, ki jih proizvaja naše telo. Uporabljajo jih tudi proizvajalci   parfumov. Te kemične snovi že v izredno majhnih količinah izločajo in zaznavajo   vsa živa bitja, od žuželk do sesalcev, in pri drugih osebkih iste vrste sprožajo   značilne vedenjske odgovore. Feromone izločajo različne žleze, najdemo pa jih v   slini, znoju, iztrebkih in seču. Gre za snovi, ki po kemijski poti prenašajo   informacije, opozarjajo na nevarnost, označujejo pot do hrane in signalizirajo   spolno privlačnost.  Osrednje vprašanje je, kako človeško telo z vonjem uravnava spolno   privlačnost. Feromonov, ki so brez vonja, ne zaznavamo z nosom, marveč s tako   imenovanim vomeronazalnim organom, ki leži med nosno in ustno votlino.  Vse od odkritja feromonov in njihove funkcije leta 1959 so znanstveniki   domnevali, da te hormonske snovi v veliki meri vplivajo na spolno obnašanje pri   človeški vrsti. Sodobni človek naj bi v strahu pred smradom s parfumi in z   drugimi kozmetičnimi sredstvi otopil čutilo za voh ter nevtraliziral svoje   naravne vonjave, s tem pa tudi vpliv feromonov, kar naj bi v zahodni   civilizaciji pripeljalo do ohlajanja odnosov med spoloma in posledično do   povečanja števila samskih moških.  Znanstveniki domnevajo, da človeški feromoni nastajajo v apokrinih znojnih   žlezah (pod pazduho, okrog prsnih bradavic, popka in genitalij), ki "dozorijo"   šele v puberteti, kar bi utegnilo razložiti dejstvo, zakaj ljudje prav v tem   obdobju začnemo čutiti privlačnost drugih ljudi. Feromoni pri človeku bi tudi   lahko bili v ozadju nenavadnih dogodkov, ko v trenutku doživimo "kemijo" z drugo   osebo ali pa nas nekdo že na prvi pogled odbija. Seveda feromoni ne delujejo absolutno, saj lahko nekatere druge snovi   spremenijo njihovo "sporočilo". Švicarski raziskovalci so ugotovili, da se to   zgodi pri ženskah, ki so zaščitene s hormonsko kontracepcijo (ta telo prepriča,   da je že noseče). Pri njih pride do spremembe: privlačijo jih drugačni vonji in   se bolje odzivajo na takšne, ki jih tako ali drugače povezujejo z domačnostjo in   bližino. Če torej jemljete kontracepcijske tabletke, se utegne zgoditi, da vas   bodo privlačili moški, ki jih sicer ne bi niti opazile. Feromoni so v zadnjih letih postali komercialna uspešnica, saj jih dodajajo   parfumom – z obljubo, da bodo izboljšali vaše spolno življenje, ne glede na vašo   starost oziroma starost vašega partnerja. Feromoni v parfumu naj bi ga tako   obnoreli, da bo videl samo še vas. Ali to drži, lahko ugotovite le same. Kdaj najbolj privlačno dišimo?Študije so pokazale, da je moški vonj   ženskam privlačnejši v dneh, ko imajo ovulacijo. Nekatere druge študije   navajajo, da je ženskam v najplodnejšem obdobju menstrualnega ciklusa najbolj   všeč vonj moških simetričnega videza. Razlikujejo lahko celo med vonjem   simetričnega in nesimetričnega obraza. Nekaj študij je ugotovilo, da je moškim   vonj po ženski najprivlačnejši, kadar je ta v najplodnejši dobi. Takrat ženski   telesni vonj in vaginalni izločki moške bolj pritegnejo. S spreminjanjem   hormonov se spreminja tudi vonj. |