|  Talmud, Biblija, Koran..,
in mnogi drugi spisi sveti,
prihod prerokov, zadnji dan,
vstajenje, v večnosti živeti..
Tisočletja krog vrti se,
vmes se koljemo med sabo,
nikoli konca temu, zdi se..,
saj nismo za nobeno rabo..
Kdor veruje naj bi bil bedak,
nasprotje-ateist, duševni siromak,
v kalupe vdet je vsak korak,
človek ni človeku več rojak..
Ta rdeč je, oni črn,
ta rumen je, oni bel,
v oko zabij mu hitro trn,
bo vsaj nekdo vesel..
Lačni za denarjem, nafto, zlatom..
Rojstvo oblasti, elite,
in večina umazana z blatom,
sanje o prihodnosti razbite..
Pa kaj bi to, dajte pozabite,
na kanal zabave preklopite,
možgane hitro izklopite,
od tega so množice opite..
In hitimo..,iz dneva v dan,
so monotoni cikli naši..,
Talmud, Biblija, Koran..,
nihče tega se ne ustraši..
Imeti, imeti, imeti..,
kot živina smo na paši..
Vse za imeti, požreti,
ukrasti, zapreti, ubiti,
v tla pohoditi, zatreti,
odvzeti, prevzeti,
da končno umremo PREKLETI!!
|
NE ZAMUDITE
Prekleti
Prispeval/a: Ljuba dne sobota, 25. februar 2006 @ 12:26 CET
Pri vseh teh Talmudih, Biblijah in Koranih je še najbolje biti kar ATEIST in verjeti le v svojo notranjo RESNICO!
Tako ali tako ima vsakdo svojo, ki jo upošteva in jo zagovarja, kakor pač ve in zna.
Moja resnica je - biti to, kar sem, ljubiti in spoštovati vse ljudi (vključno tebe) in biti z vsemi v čimboljših prijateljskih odnosih.
Kakšna pa je tvoja RESNICA?
Ne pozabi prijatelju kdaj povedati,
da je pomemben zate, da super se ti zdi!
Ljuba
Prekleti
Prispeval/a: titanic dne sobota, 25. februar 2006 @ 12:57 CET
rada berem tvojo poezijo, pri tej sem se pa ustavila, pa ne vem zakaj. Sploh ni pomembno. Dobra je in me je spravila do razmišljanja.
Smo lahko opazovalci in nam ni treba skočiti v reko pohlepa, materialnih želja in naglice. Lahko pa smo del, seveda smo občasno vsi, ker nas potegne za seboj. Večina nas premami z materialnimi manipulativnimi reklamami, okolica s katero komuniciramo, včasih kar moramo sodelovati in se prilagoditi.
Prav pa je, da človek ve, da ima izbiro, da ni nujno, da se pelje s tokom naprej. Možnost ima stopiti ven, se umiriti, zajeti sapo, se spočiti, nato pa po potrebi vstopiti, ko sam želi. Bog nam je dal izbiro, mi lahko izbiramo. Dal nam je intuicijo in notranji glas, ki ga je potrebno poslušati, da nam je lepo, da delamo dobro. Prav zato je dobro, da se zavedamo, da imamo možnost izbire in izstopiti iz toka, če je potrebno, ker se ne strinjamo, ker potrebujemo nekaj drugega, ker vemo, da se bomo drugače bolje počutili.
Poslušati je treba notranji glas in zvedeli bomo resnico, ki je za vse in je univerzalna. Ne bomo izvedeli iz Biblije, Korana ali drugih svetih knjig, če ne bomo razumeli simbolov v katerih so knjige napisane. Prav je da preberemo svete spise, potem pa v srcu predelamo in najdemo razlago in resnico, ki jo bomo razumeli in spoznali.
Hrupne zabave, boj za oblast, zmage v vojnah so le beg od samih sebe, le strah, da bi se človek našel in spoznal svojo bedo v kateri živi in se soočil z njo. Ljubezni se taki ljudje bojijo, ker ne zaupajo, ker ne poslušajo svojega srca, ker ne verujejo v Boga.
Vse človeštvo želi isto globoko v sebi, vsak išče, le sredstva se razlikujejo in načini njihove uporabe. To je žalostno in kontradiktorno, ampak, upanje pa zanje ostane ali pa za druge, da spoznajo, da ljubezen in sreča, ki je trajna, lahko izvira le iz srca, iz svoje notranjosti, kjer je treba iskati.
lp Titanic
Prekleti
Prispeval/a: Tatjana Malec dne sobota, 25. februar 2006 @ 17:39 CET
tvoja pesem Prekleti postreže s tendenco v dveh smereh: slavi življenje in ga hkrati ubija v tistem delu, ki življenje ubija nas. Živimo v svetu protislovij, konfliktov in odporov. Talmud, Biblija, Koran - univerzalne vrednote imamo vse civilizacije, vsi smo cepljeni na te vrednote. To je svetovni etos etike in morale. Pa vendar.... tekmujemo kdo bo imel boljši družbeni položaj, kdo bo bolj podjeten, povečujemo nenasitno oderuštvo in potrošnjo. Oklep družbenih okvirov propada in marsikomu se zdi, da smo v praznem prostoru. Kaj se sploh dogaja na polju takega delovanja? Ali živimo krizo prenašanja vrednot, ali se je razkorjil sistem prenašanja vrednot na naslednje generacije?
Kaj je sploh z našo demografijo, da bomo kot narod, kot kultura obstali? Ali se ljudje sploh razlikujemo med krščanskim in nekrščanskim svetom, med vernimi in nevernimi. Kaj vse pokrivamo s plaščem demokracije?
Kakšne so v resnici moralne in realne sile, od katerih je odvisna prihodnost človeštva. Ali ni to neobrzdani razvoj, ki ogroža človeštvo, ki nam zavira spraševanje vesti in predvsem nepotvorjeno in odprto soočenje s posledicami takšnega razvoja?
Ali smo sposodbni dati na prvo mesto pravico človeka do spočetega življenja, pravico otroka živeti v enotni družini in nravnem okolju, kot ga je ustvarila narava v podobi žene in moža, s pravico otroka do razvoja svoje lastnega osebnosti; ali smo sposobni zagotoviti in spoštovati pravico, da razum in svoboda pri iskanju in spoznavanju resnice vodita k zrelosti človeka; ali smo sposobni zagotoviti človeku pravico, da z delom odgovorno sodeluje pri odkrivanju dobrin zemlje in si pridobiva sredstva za preživljanje sebe in svoje družine; ali smo sposobni postaviti pred človeka zahtevo, da si ureja družino z odgovornim spolnim življenjem?
Izvor in skupek vseh teh pravic je v nekem smislu verska svoboda, ki jo razumemo kot pravico, da živimo po resnici svoje vere (v Bibliji, Koranu, Talmudu) in v soglasju s preseženim dostojanstvom svoje osebe.
Kdo kliče prekletstvo nad samim seboj, če tega nisemo sposobni?
Koliko jih je še na tem svetu, da z notranjim očesom resnice rešujejo ta vprašanja z razsežnostjo notranje vesti, ki jo Bibilija, Koran in Talmud dopolnjujejo? Iz tega raste spoznanje, da je uporaba razuma in vzpostavitev racionalnosti podlaga za nov svetovni etos, ki nam bo omogočil preživetje.
Gabrijel S, mislim, da je tvoja pesem sporožila pri marsikomu razmišljanje o teh vprašanjih, čeprav se zdi njena metaforika navidez groteskna simulacija dejanskega, na svetobolni način. Tudi na to se bomo morali navaditi, saj niso resnica samo glazirane in na videz požlahtnjene besede, z zlatimi nitkami prepletene.
Lep pozdrav, pesem je dobra in poglobi razmišljanje
Tatjana
Prekleti
Prispeval/a: gabriel s dne sobota, 25. februar 2006 @ 21:48 CET
Najprej hvala za komentarje! Končno sem se lahko oglasil, računalnik mi je napadel virus in kljub dobri zaščiti, nisem mogel kaj veliko delati z njim! Zdaj sem" čist" in kar lažje diham.., hahaha! Pesem sem napisal že kar nekaj časa nazaj,
menim, da je univerzalna za vsa obdobja človeštva, ker, kljub humanosti, ki jo ima vsak individuum v sebi, nas "žene" nekakšen hudič v "stvareh", ki se jih lahko sramujemo - zavist, zloba, pohlep.., da ne naštevam, saj se predobro poznamo sami s sabo! Glede RESNICE (odgovor Ljubi) - SAMO ENA IN EDINA JE!
Lep pozdrav! gabriel s
Prekleti
Prispeval/a: sonceživljenja dne ponedeljek, 27. februar 2006 @ 08:35 CET
Človeški razum se pogosto kvari z zmotami, srce z poželenji in strastmi, dejavnost s slabim zgledom pregrehe. Stanje še poslabšuje temperament, položaj in okoliščine. Zmotam razuma se prilizuje ošabnost, zablodam srca poželjivost, pregrešnim dejanjem čutnost.
Zastirajo pogled na čisto resnico, jasnost pogleda mračijo zamegljena očala, ki prikazujejo dozdevne dobrine, za katerimi stremimo. Zelo žalostna je misel, da vse nas sestavljajo iste prvine, deležni smo zmot, napak in neredov. Tudi taka je atmosfera v kateri živimo.
Naj bi imeli vsi moč za razpoznavo.
Darinka