Noč je hladna, kadar te ni,
žalost v mojem objemu spi
in ko nov dan se prebudi,
srce joče: kje si ti?!

Ljubezni krik trga mi srce,
kot oster nož raztrga me.
V soju sveč pišem ti v slovo,
razum podpira mojo rokó.

Ponovno letim na krilih bolečine,
ta let obuja boleče spomine.
Branim se, a brez orožja,
ne morem premagati otožja.