V daljavi horizont teman,
Kot vihar se približuje.
Skušam ubežat zaman,
Ker pobeg mi otežuje.
Kakor ptica v temi,
Letim v neznane loge,
Da v mislih ne šumi
Se zamotim, delam kroge.
Se mi plan je spet podrl,
Koj razmišljam le še črno.
Svetel se pogled zastrl,
V žilah je le vrenje krvno.
Kaj prihodnost uničujem,
Se učim in vedno trudim.
Rezultatov pričakujem,
A le v moro se prebudim.
Rad zaspal bi v resničnost,
Vsem pokazal svoje znanje.
A močnejša je sebičnost...
...Ko na faksu znanje...
...Vredno vedno manj je...
Rad bi si odpustil,
Spet korak naprej izhodil.
Vse te misli bi zapustil,
Energijo to bi spodil.
A občutek, da ne znam,
Da naj raje grem drugam,
Da nezmožen sem sprejeti
Tega znanja, doumeti...
...Me ubija, misli vpija,
Kakor temna čarovnija,
Le v tla me še nabija...
...V ozadju črna melodija...
...............In vem...............
Da me bo še minilo,
Da pregnal bom dvom igrivo,
Da spet videl bom svetlo,
Pa čeprav bo bolj kasno...
..............Zdaj vem.............
Da nižje več ne bom prišel,
Da vstal se bom in šel naprej,
Da bom visoko še poletel,
S srečo si prihodnost pletel.
..............In vem...............
.............Zdaj vem.............
.............Da znam..............
|
Viharni horizont
Prispeval/a: Lea7 dne petek, 29. junij 2007 @ 16:12 CEST
..............In vem...............
da znanja dovolj imaš,
da vedno še več kot drugi znaš,
da žrtev si sistema,
ki na znanje ne gleda.
.............Zdaj vem.............
da trud boš podvojil,
z lahkoto teptati se ne pustil,
ne dal jim boš moči,
da do konca sesuli te bi.
.............Da znaš..............
vse kar od študenta se zahteva,
še več, če dobro se pogleda,
vse kar si želiš,
da končno pošteno oceno dobiš.
Verjamem, da ti bo uspelo vzeti zalet in poleteti še višje kot si upaš misliti. Mi pa bomo s teboj, da ti bomo dajali krila za lažji let.
Lep pozdrav!
Viharni horizont
Prispeval/a: Weirdness dne petek, 29. junij 2007 @ 16:21 CEST
Hvala ti za tolikšno zaupanje vame. Prav ubijalo mi je že voljo vse skupaj. Nisem več vedel, kaj bi naredil, pa sem napisal pesem. Že med samim pisanjem se mi je počutje spreminjalo, kar se tudi vidi v pesmi sami...
Vse skupaj pa sem začel pisati kot komentar pod tvojo pesem, ki si jo danes objavila, ker sem se v njej našel. Kakor da bi govorila meni, jaz pa ti moram odvrniti. Iz komentarja je nastala pesem, ki sem jo objavil, na žalost pa pri tvoji pesmi zdaj komentarja ni.
Da ne bo pomote: TO JE HKRATI MOJA PESEM IN KOMENTAR NA LEINO PESEM "ODPUSTI SI"
In sem si odpustil, poskusil pozabiti na faks vsaj za en poletni mesec in si oddahniti na morju...
Hvala Mirjana za to pesem. Jaz sem v njej našel svoje bistvo...
Lep pozdravček, Aljaž
---
You don't know me, you don't know me at all...