Rada bi odšla iz svojih misli.
V krempljih me držijo.
Bolj kot trudim se, da bi ušla,
bolj me grabijo in ne spustijo.
Kar naprej po moji glavi se podijo.
Komaj rahlo jih zazibam v sanje,
zdrznejo se in se prebudijo.
Vedno več jih je, nikjer ni konca,
dražijo me, begajo in me morijo...
V tihi, temni noči srcu spati ne pustijo.
O, ko bi močan zapihal veter!
Moje glave misli s sabo vzel...
Naj močno zapiha in potrga
v moji glavi ves plevel!
Da bo končno v tihi noči spanec zacvetel...
|
Ujeta
Prispeval/a: Ajda dne petek, 5. oktober 2007 @ 00:00 CEST
lp, ajda
Ujeta
Prispeval/a: platana dne nedelja, 7. oktober 2007 @ 15:15 CEST
Ujeta
Prispeval/a: Mark Ardent dne petek, 2. november 2007 @ 02:28 CET
Lepo povedano tole, Platano, seveda, kot ponavadi :)
mark
Ujeta
Prispeval/a: Mark Ardent dne petek, 2. november 2007 @ 02:30 CET
Lepo povedano tole, Platana, seveda, kot ponavadi :)
mark