Kri po žilah kroži,
val čustev se v meni sproži,
čutim, ljubim in želim,
a vendar kot tujec živim.
Tujec v telesu tem,
ki počasi me zapušča,
vero in upanje mi pušča,
da z vami bom ostal,
dolgo slovesa še ne jemal.
Telo je šibko,
a duh močan,
briše vse strahove stran,
zanj prostora tukaj ni,
ljubezen v meni le živi.
Večkrat prikradejo se spomini,
še danes v meni tako živi,
kot film življenja, ki se vrti
pred mojimi očmi.
Hvaležen sem za vse kar sem imel,
za vso ljubezen, ki sem jo prejel,
za ljudi, ki ob meni so hodili,
življenje moje bogatili.
Ljubim vas in si želim,
da name ostane vam lep spomin,
naj solza v slovo se ne potoči,
saj moja duša z vami naprej živi.
|
Ljubezen do življenja
Prispeval/a: Nuška Golobič dne ponedeljek, 29. oktober 2007 @ 21:25 CET
da name ostane vam lep spomin,
naj solza v slovo se ne potoči,
saj moja duša z vami naprej živi.
Lea, lepo si tole zapisala v spomin na nekoga. Ostane v nas, ja, ostane in živi naprej...
Pozdravček Nuška
---
Z Ljubeznijo v očeh in vetrom v laseh:)
Ljubezen do življenja
Prispeval/a: platana dne torek, 30. oktober 2007 @ 09:05 CET
za vso ljubezen, ki sem jo prejel,
za ljudi, ki ob meni so hodili,
življenje moje bogatili....
No, tole se je pa meni najbolj vsedlo. Hvaležnost za vse, kar imamo, za vsakega, ki nam pomaga, da postanemo to, kar smo. Kaj bi sicer bili? Lea, lepo, čutno slovo, žalostno kot vsako, a vendar veličastno.