Pride trenutek, ki te zruši,
da kot cvetu brez vode
postane v tvoji duši.

Postaneš morje brez mornarja,
barčica brez krmarja
in srce polni se z oblaki.

Težka, samotna je noč,
kot rezilo zareže krasen dan,
ko izprazniš čašo vere in sanj.


Nato pride trenutek le, ki odpre
line sreče, da posije žarek sonca
in oblake zopet na nebo pripne.