Spoznal sem jo po naklučju...
tako nežno, rahlo sramežljivo,
polno svetlih iskric v očeh,
nasmejano, kodravih las.
Oči so povedale vse,
besede so bile odveč,
in dež, ki je začel padati,
naju je z roko v roki združil.
Danes je le še podoba iz preteklosti,
ki se je razblinila, spremenila,
ostala le lep spomin, ki še živi.
iz nekega drugega časa, dni...
|