| SPOMINI
Se spomniš, predragi, še tiste noči,
ko v dar se telesu telo prepusti...
Tako kot nekoč v naročje me vzemi,
lepo me, kot ti znaš, čez ramo objemi,
tako kot takrat spet poljubi me nežno,
ponesi kot ti znaš me v stanje breztežno.
Ne čakaj, ne čakaj več, hočem te zdaj,
po prsih me v tihem šepetu grizljaj...
Kam, ljubi, zdaj greš, izzivaš mi jezo?
Ne jezi se, draga, grem po protezo! |
NE ZAMUDITE
Spomini
Prispeval/a: platana dne ponedeljek, 3. september 2007 @ 11:57 CEST
Spomini
Prispeval/a: Enluka dne ponedeljek, 3. september 2007 @ 14:40 CEST
Spomini
Prispeval/a: Lea7 dne ponedeljek, 3. september 2007 @ 15:23 CEST
Kam, ljubi, zdaj greš, izzivaš mi jezo? :) :) :) Domišljija dela s polno paro. Ob tem se zabavam tudi jaz, ne samo ti. :) :) :)
Lep pozdrav! :)
Spomini
Prispeval/a: Nuška Golobič dne sreda, 5. september 2007 @ 23:31 CEST
Napisal si, da nekatere prav jeziš s svojo poezijo, pa nebi rekla, da je temu tako. Gre se zato, da imaš roko za pisati in to marsikdo opazi ali občuti in le iz tega lahko izvira, da znaš tudi očarati. Torej bi na kritike lahko gledal iz drugega zornega kota in negativnost, ki jo občutiš spremenil v pozitivnost. Bi rekla takole, imaš dar nimaš pa potrebe po izlivanju čustev. To ti je v zabavo in posledica tega je zaključek, ki ene nasmeje in druge šokira. No to so moja predvidevanja, morda se motim:)
Kot velik pozitivnež sprejmi pozdravček od Tišine:))) he he in naj te ne razjezi